Najbolj bosta na udaru Pošta Slovenije in Gen energija, ki ima v lasti slovensko polovico krške nuklearke. Obe družbi morata po naročilu agencije namreč v dokapitalizacijo banke vložiti po 20 milijonov evrov, kar bo zanju veliko finančno breme. Zahtevani znesek namreč za četrtino celo presega 16 milijonov evrov, kolikor po podatkih agencije znaša dobiček, ki naj bi ga po nerevidiranih izkazih pred obdavčitvijo lani ustvarila Pošta Slovenije. Ta bo morala tako denar za delnice NKBM najti v 11 milijonih evrov nerazporejenega bilančnega dobička. Pri tem še ni jasno, kje bodo na Pošti brez dodatnega zadolževanja našla še 15 milijonov evrov, ki jih je letos želela nameniti za investicije.
V na videz nekoliko lažjem položaju je Gen energija. Čeprav je lani po neuradnih podatkih pridelala za okrog 30 milijonov evrov "plusa", gre za družbo, ki v investicije vloži okrog 60 milijonov evrov na leto, od tega polovico v vzdrževanje nuklearke. Ta postavka bo letos zaradi dogajanj v Fukušimi in zahtevanih dodatnih varnostnih preverjanj zagotovo še višja. Večino od ostalih 30 milijonov evrov je v letu 2009 vložila v dve hčerinski podjetji: Savske elektrarne in TE Brestanica. Gen energija sodeluje tudi pri gradnji verige hidroelektrarn na spodnji Savi in pripravlja tudi projekt drugega bloka nuklearke.
Čeprav drži, da se je družba pred časom odločila za poslovno nepotreben, 15 milijonov evrov vreden odkup manjšinskih delničarjev v Savskih elektrarnah, ki bo zdaj očitno padel v vodo, ne gre pozabiti, da je v zadnjih dveh letih pridno polnila državni proračun. Samo lani je vlada vanj prenesla celotni bilančni dobiček v višini več kot 27 milijonov evrov. Podobno velja tudi za Pošto, ki je državi kot edinemu lastniku v okviru udeležbe na dobičku lani izplačala 23 milijonov evrov. Ali drugače: Gen energija in Pošta sta lani v državno blagajno primaknili 50 milijonov evrov, letos pa bosta kar 80 odstotkov tega zneska očitno morali vložiti v delnice NKBM.
Najbolj absurden je položaj Elesa, ki mora po nalogu agencije v dokapitalizaciji NKBM sodelovati s sedmimi milijoni evrov. Če namreč Pošta del prihodkov še ustvari na trgu storitev, je Eles naravni monopolist, ki dobro polovico denarja od prilivov dobi prek omrežnine. To prek računov plačujejo uporabniki električne energije, torej podjetja in gospodinjstva. Odločitev AUKN je še posebno vprašljiva s stališča veljavne ureditve financiranja energetskega sistema. Kadar namreč agencija za energijo oceni, da so prihodki Elesa sorazmerno previsoki glede na višino investicij v omrežje, mora Eles ta denar vrniti, agencija pa mu na ta račun zniža omrežnino.
Če torej povzamemo; namesto da bi država zaradi relativno visokega dobička, ki ga je lani ustvaril Eles (7 milijonov evrov po obdavčitvi), z znižanjem omrežnine razbremenila gospodarstvo, ki ga že dušijo visoke trošarine na električno energijo, bo ta denar raje namenila za ohranjanje državnega lastništva v NKBM.
primoz.cirman@dnevnik.si
