Ne zgleda, ne? Niste si vzeli niti par minut za vdih, za premislek, ampak agresivno usekali kretnjo, namesto da bi vsaj približno povedali, kaj hočete. Ja, ja, sem že videla to na kakšnem semaforju, ko me kdo ni hotel spustiti z levega na desni pas. Zdaj pa v tej isti drži spustite sredinec in iztegnite istočasno prstanec in sredinec. Eee, bravo, tako, ja! Zdaj ste dostojni, mila ovca, ki prosi za besedo. Tjaah, ni pa nujno, da bo ta vaša kretnja kaj bolje sprejeta. Lahko da bo kdo spet po tihem zaklel, ko bo zagledal vašo štrlečo roko, ki moli tja v zrak. S tem ste le ponudili možnost tistemu, ki odloča, da vas takoj lahko tudi zatre. Zamrzne to vašo vljudno prošnjo, da bi vas prepustili k besedi.

Ne, ne se jezit. Tudi meni že spet ni uspelo z vljudnostjo. Očitno sta moja ponižno dvignjena prsta delovala kot grožnja. Kot nesramen upor. Kot dodatno, odvečno vprašanje. Kot primitivizem. Predsednik programskega sveta RTV Slovenija me tudi tokrat ni prepustil k besedi. Ni mi dovolil dopolnila k sklepu, čeprav se je nanašalo na moje poročilo. Pa ne gre za moje ali tvoje. Gre za poročilo varuhinje, za program, za odziv gledalcev in poslušalcev, ki jih je treba slišati in upoštevati. Besedo "pričakuje" sem želela z dvignjenima prstoma nadomestiti z besedo "zahteva". Ja, programski svet bi moral zahtevati od vodstva RTV Slovenija, da se sprotno odziva na pritožbe, da se o pritožbah pogovori na kolegijih in o sklepih poroča varuhinji. To mu narekujeta tako zakon o RTV Slovenija kot pravilnik o delu varuha RTV Slovenija. Ne pa da od vodstva to zgolj pričakuje ali mu to le predlaga. Kaj vse pričakujemo, pa se ne uresniči. Kje vse so že obtičali naši predlogi?! Zahteva pa nosi tudi odgovornost in posledice. In zato… ja, zato tega tudi ne bo v zapisniku. Pa koga boli zapisnik, a se potem sploh kaj zgodi? Nič. Redki in dragoceni so člani programskega sveta, ki opozorijo, da se posamezni sklepi niso spoštovali, da še niso realizirani. Ampak pri moji točki so itak nekateri že odšli, novinarji po štirih urah razprave po navadi že pišejo članek in iščejo nove zgodbe. Večina svetnikov pa tako in tako molči. Nekateri zamolčijo, drugi zamočijo.

Pa bom šla na začetek seje. Vsaka točka je imela na voljo uro in več diskusije. Točka letnega poročila varuhinje je bila peta po vrsti in je predsedniku sveta že po 15 minutah oznojila čelo. Vmes mi je že mahal, naj bom kratka in naj pohitim. In sem. Bezljala. Dobro razumem govorico telesa. Diskusija se je na srečo, po mojem izjemno skrajšanem poročilu, vseeno razcvetela in sem hvaležna vsem, ki so se odzvali. Žal le redki. Poprej so veliko in dolgo razpravljali o financah, čeprav je bila seja programskega sveta, ki bi moral zagotovo že kot korektiv sooblikovati program, na katerega se odzivajo gledalci in poslušalci. A veste kaj, velikokrat rečejo za posamezne glasbene prireditve, da je že vnaprej vse zmenjeno, ampak, hmm, le dveh predsednikov sveta se spomnim, ki sta delovala zelo suvereno in ki nista bila že vnaprej zmenjena, kako bo seja potekala. In prav žmohtne so bile te seje. Rudi Šeligo je s stoli zagradil vrata sejne sobe in primoral svetnike, da so prišli do odločitve, Janez Kocijančič je nastopil proti celotnemu vodstvu z znanjem iz prava, ko se je celo Boris Bergant že grabil za zapestje in gledal na uro, ki ni kazala točnega časa.

Zakaj danes različna mnenja takoj povzročijo paniko? Zakaj se vsi branijo, namesto da bi korektno dopustili možnost vsem, da izpostavijo svoje mnenje? Zakaj ni enakovredne diskusije, ki bi spodbudila pozitivne rešitve? Zakaj ogroženost? In če je predsednik sveta alergičen na varuhinjo, zakaj se pred piki, če jih že tako čuti, vnaprej ne pošprica, zavaruje? Tako kot jaz skušam varovati pravice gledalcev in poslušalčev. Ja, njemu ni treba dvigovati roke, lahko bi pa vsaj kakšno rekel.

To sejo sem zapustila kot užaljen pamž, se je zdelo nekaterim. Drugi pa so razumeli moj protestni odhod kot nastop samičke, ki nastavlja svoje oreške ogroženim vrstam. Lahko da sem izpadla kot zbezljana kokoš, ampak kokoši ne letijo, ampak brskajo!

Miša Molk je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija.