"Sodba, ki so jo izrekli, ni pravnomočna. Pred nami je pritožbeni postopek. Prvostopenjsko sodišče je razsodilo, da je Hrvaška delovala v združenem zločinskem dejanju. To je za vlado Republike Hrvaške nesprejemljivo. Naredili bomo vse, da to kvalifikacijo pred drugostopenjskim sodiščem razveljavimo,“ je razburjeno govorila.
"V življenju posameznika in naroda obstajajo trenutki, ki jih je težko sprejeti. Naše stališče o značaju operacije Nevihta je jasno – to je bila operacija, katere cilj je bil osvoboditev določenega območja. Vsako našo reakcijo sedaj natančno spremljajo, zapomnili si jih bodo. A mi se resnice ne bojimo, ponosni smo na vse, ki so nam omogočili, da smo danes svobodna država. Hrvatom se želim zahvaliti, da v teh trenutkih kažejo dostojanstvo. Prepričana sem, da bomo v teh trenutkih pokazali edinost, ter izkazali vero v hrvaško prihodnost,“ je nadaljevala. "Sklicala sem že sejo vlade, na kateri bomo razpravljali o nadaljnjih pravnih korakih,“ je zaključila Kosorjeva.
Oproščeni Čermak spet nazaj na Hrvaškem
Hrvaški general Ivan Čermak, ki ga je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine oprostilo obtožb in izpustilo na prostost, se je že vrnil v domovino. Ob prihodu na zagrebško letališče pa je napovedal, da bo še naprej pomagal obema generaloma, ki sta bila obsojena, in da bo njuna "podaljšana roka".
Čermak je na zagrebško letališče prispel okoli 18.15, na letališču pa ga je pričakala tudi hrvaška premierka Jadranka Kosor, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Kot je povedal zbranim novinarjem, so bili vsi trije, tudi Ante Gotovina in Mladen Markač, v šoku, ko je sodnik prebral sodbo. Sodba je bila presenečenje za vse, Gotovina in Markač pa sta današnji dan na sodišču prenesla stoično in hrabro, je povedal.
Razsodbo je označil za veliko krivico. "V bistvu gre za zaključne besede tožilstva," je dejal. "Nihče na Hrvaškem se ob tej razsodbi ne more počutiti dobro," je dodal.
Ocenil je, da je bila današnja sodba "šele prvi polčas" in nakazal, da sledi pritožba. Bodo pa morali zdaj mirno opraviti analizo, kje so bile storjene napake v obrambi, in to popraviti v pritožbenem procesu, je dejal.
Sicer je dodal še, da tudi njega zdaj čaka še "drugi polčas". Čeprav je po dvanajstih letih "nategovanj" s haaškim sodiščem, štirih letih zapora in treh in pol letih hišnega pripora spet na prostosti, zanj zadeva še ni končana, je poudaril, kot poroča Hina.
Čermaka, nekdanjega civilnega upravnika osvobojenega območja Knina, je sodišče danes oprostilo vseh obtožb. Na drugi strani je generala Gotovino obsodilo na 24 let zapora, Markača pa na 18. Spoznalo ju je za kriva sodelovanja v zločinskem dejanju, katerega cilj je bil prisilno in za vedno odstraniti srbsko prebivalstvo z območij na Hrvaškem. Obenem sta bila spoznana tudi za odgovorna, ker nista preprečila ne kaznovala storilcev zločinov.
Josipović šokiran
"Obsojajoča sodba generaloma Gotovini in Markaču s pojasnilom in kaznijo, predvsem s tezo o skupni zločinski odgovornosti, ki vključuje najvišji politični in vojaški vrh Hrvaške, je resen pravni in politični akt, ki je šokiral tudi mene,“ je sporočil hrvaški predsednik Ivo Josipović.
"Generali, ki so med vojno veliko prispevali obrambi Hrvaške, so obsojeni na mednarodnem kazenskem sodišču za huda kazniva dejanja in mnogi državljani težko sprejemajo razsodbe in so z njimi razočarani.“
"Pričakujem, da bodo v pritožbenem postopku mnoge teze, na katerih temelji razsodba, temeljito preverjene in zanikane. Predvsem pa spoštovanje pravnih aspektov dela sodišča, ne pomeni tudi sprejemane političnih in zgodovinskih aspektov. Danes bo, ne glede na razsodbo, Domovinska vojna ostala upravičena in obrambna vojna, v kateri smo obranili našo svobodo in demokracijo pred agresijo in zločinskim režimom politike Slobodana Miloševića,“ je dejal Josipović, ki je poudaril, da se vsi zavedajo, da sta obe strani zakrivili vrsto napak.
Odločitev haaškega sodišča ne pomeni, da so vsi, ki so sodelovali v vojni, tudi zločinci, Hrvaška bo spoštovala svoje heroje, je še dodal Josipović in nadaljeval, da je tudi hrvaška stran zagrešila vojne zločine, da pa je Hrvaška pravna država, ki spoštuje mednarodni pravni red in tudi vodi postopke za vojne zločine na svojih sodiščih.
Milanovič: Generala ne bi bila kaznovana, če bi Hrvaška po Nevihti delovala kot pravna država
Predsednik opozicijske SDP Zoran Milanović je v saboru dejal, da socialdemokrati ne priznavajo inkriminacije združenega zločinskega dejanja. Obenem je poudaril, da hrvaška generala ne bi bila kaznovana, če bi Hrvaška po Nevihti delovala kot pravna država in kaznovala vojne zločine.
"Če bi Hrvaška takrat delovala kot država, generalom ne bi bilo treba plačati dolgov drugih. Zdaj pa jih plačujejo," je dejal Milanović.
Predsednik hrvaškega sabora Luka Bebić je ocenil, da je današnja haaška odločitev politična razsodba domovinski vojni in legitimnim osvobodilnim operacijam hrvaške vojske, ki ni upoštevala argumentov obrambe generalov, temveč zgolj tožilstva. Izpostavil je, da Gotovina in Markač nista zločinca.
"Če je za nekatere odgovoren tudi Franjo Tuđman, sem pripravljen odgovarjati tudi sam," je dejal Bebić. Dodal je, da je v času Nevihte prihajalo do posamičnih zločinov, ni pa šlo za organizirano delovanje.
Medtem so iz ameriškega veleposlaništva na Hrvaškem sporočili, da razsodba v primeru Gotovine in Markača ni ocena hrvaške domovinske vojne niti ne predstavlja splošne zgodovinske ocene pravičnosti ali nepravičnosti vojn na območju bivše Jugoslavije. Dodaja, da je Hrvaška imela pravico, da je branila svojo neodvisnost in ozemeljsko celovitost.
Nova TV je medtem sporočila, da je general Čermak okoli 16. ure zapustil pripor v Scheveningenu in naj bi na Hrvaško prišel v soboto z redno letalsko linijo. Možno pa je, da bo ponj svoje letalo poslala hrvaška vlada.
Srbija pozdravlja odločitev Haaga
Srbski predsednik Boris Tadić je danes v odzivu na obsodbo hrvaških generalov na haaškem sodišču dejal, da je sodišče postopalo v skladu s pravom. Predsednik Republike srbske Milorad Dodik pa je izjavil, da sodba Anteju Gotovini in Mladenu Markaču odpravlja stereotipe, da so se samo Srbi vojskovali organizirano. "Haaško sodišče je postopalo v skladu s pravom. Če imamo kazni primerne zločinu, ki je bil storjen, potem imamo večje možnosti za spravo med državljani na območju jugovzhodne Evrope," je Tadić izjavil v Kraljevu.
Poudaril je, da se ne bi poglabljal v oceno upravičenosti kazni, ker bi bilo to vmešavanje v delo haaškega sodišča in pravosodja, sam pa se kot predsednik vedno izogiba vmešavanju v delo pravosodnih organov in institucij ZN, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Predsednik Republike srbske Dodik pa je v Banja Luki izjavil, da sodba hrvaškim generalom odpravlja stereotipe o tem, da so se samo Srbi vojskovali organizirano, ostali pa "posamezno in samo ob določenih priložnostih". Poudaril je, da so tisti, ki so trpeli na Hrvaškem, po tej razsodbi dobili tudi "sodno zadoščenje" in da sodba Gotovini govori o značaju vojne na Hrvaškem, poroča srbska tiskovna agencija Beta.
Vodja srbskega urada za sodelovanje s haaškim sodiščem Dušan Ignjatović pa je ocenil, da je sodba hrvaškim generalom pomembna, ker bo prispevala k "neki novi vrsti soočanja s preteklostjo v regiji" in vplivala na dojemanje haaškega sodišča v Srbiji.
Namestnik srbskega tožilca za vojne zločine Bruno Vekarić je medtem dejal, da bo imela sodba Gotovini in Markaču, v kateri je nekdanji hrvaški predsednik Franjo Tuđman označen za vodjo združenega zločinskega dejanja, gotovo določene posledice za odnose med Srbijo in Hrvaško, zlasti pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Kot je dejal, to po eni strani Srbijo postavlja v boljši položaj, po drugi pa bi bil lahko korak bliže spravi, kar bi bilo po njegovem še najboljše.
Društva srbskih beguncev iz Hrvaške so pozdravila sodbo haaškega sodišča in izrazila upanje, da bo obsodba hrvaških generalov pripeljala do preložitve vstopa Hrvaške v EU, dokler ne bo sprejeta celovita, pravična in trajna rešitev premoženjskih in številnih drugih težav pregnanih Srbov, povzema hrvaška tiskovna agencija Hina.
Predsednik srbskega gibanja za obnovo, Vuk Drašković je dejal, da obsodba Gotovine odraža to, kar se je dogajalo v Krajini – po njegove mnenju gre za etično čiščenje srbskega naroda. ''Mislim, da bodo mnogi Srbi sedaj bolj prvidni glede komentarjev, da je Haaško sodišče antisrbsko. Haaško sodišče sodi glede na dokaze, ki so mu predstavljeni, kot tudi glede na težo dejanj, ki so opisana in dokazana v obtožnici.''
Dragan Marković Palma, kontroverzni srbski politik je sodbo pospremil s komentarjem, da se mora ''hrvaški parlament opravičiti srbskemu narodu za največje etnično čiščenje po drugi svetovni vojni.'' Palma je zaključil, da mora Sabor prekiniti s slavljenjem Nevihte kot državni praznik. ''Hrvaški sabor mora sprejeti deklaracijo, s katero bo obsodil zagrešene zločine in se opravičil Srbom. Za Nevihto nosijo kolektivno krivdo, s Tuđmanom na čelu, ustvarjena je bila za to, da izžene Srbe iz Krajine. Za zločine, storjene v Nevihti, poleg vojnih, bi moral odgovarjati tudi tedanji politični vrh Hrvaške.''
EU: Sodelovanje s Haagom ostaja ključno za napredek Hrvaške
V Evropski komisiji so danes po obsodbi hrvaških generalov poudarili, da se pogajanja s Hrvaško nadaljujejo ne glede na razsodbo haaškega sodišča in da od Hrvaške pričakujejo nadaljnje sodelovanje s Haagom. "Popolno sodelovanje s haaškim sodiščem ostaja ključno za zaprtje poglavja o pravosodju," so poudarili.
Evropska komisija "jemlje na znanje današnjo razsodbo" in tudi to, da se je nanjo mogoče pritožiti, je povedala tiskovna predstavnica komisarja za širitev Štefana Füleja, Natasha Butler.
Poleg tega so v komisiji poudarili, da je delo sodišča zelo pomembno in da sočustvujejo z vsemi žrtvami vojne in njihovimi družinami. "Celjenje ran terja svoj čas," je dejala Butlerjeva.
"Verjamemo, da bo Hrvaška še naprej gledala v prihodnost v duhu strpnosti, sprave in napredka, ki jo je pripeljal do točke, kjer je danes - na poti, da postane 28. članica EU," je še poudarila.
Ob tem se je komisija odzvala na ugibanja o povezovanju pogajanj Hrvaške z dodelitvijo statusa kandidatke Srbiji, na kar je v četrtek v Bruslju opozoril madžarski premier Viktor Orban.
Fülejeva tiskovna predstavnica je poudarila, da politika komisije temelji na načelu, da se vsako državo, ki se želi pridružiti EU, ocenjuje na podlagi njenih lastnih dosežkov.
