Zato so se že pojavila ugibanja, ali ne gre celo za prepovedano denarno verigo. Na uradu za preprečevanje pranja denarja pravijo, da iz razpoložljivih podatkov tega za zdaj ne morejo trditi, medtem ko na policiji ne želijo razkriti, ali morda preiskujejo skrbnike omenjene spletne strani.

Zgolj oblika varčevanja

Čeprav ponudba na omenjeni spletni strani na prvi pogled res spominja na prepovedano denarno verigo oziroma piramidno shemo, pa po mnenju urada ni tako. "Res je sicer, da mora vsak nov vlagatelj ali varčevalec ob vstopu v varčevalno shemo, navedeno na spletni strani www.zlatiposel.com, vplačati določen denarni znesek, vendar pa je ta znesek v nadaljevanju prištet k znesku, s katerim varčevalec kupi oziroma kupuje naložbeno zlato, in sicer na koncu varčevalne dobe ali ob vplačanem znesku 11.300 evrov," pojasnjujejo na uradu. V primeru omenjene spletne strani naj bi šlo za nekakšno obliko varčevanja v obliki nakupov naložbenega zlata.

"Prav v tem je tudi bistvena razlika med kaznivim dejanjem organiziranja denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo, kjer vlagatelji samo vplačujejo določene denarne zneske, ki so namenjeni poplačilu prejšnjih vlagateljev in organizatorjev, sami pa prav tako pričakujejo določen znesek od vplačil vlagateljev, ki jih sami pridobijo ter podobnih dejavnosti, ki vlagateljem oziroma varčevalcem za njihovo vplačilo ponujajo določen produkt. V tem konkretnem primeru je to varčevanje v obliki naložbenega zlata," o omenjeni spletni strani ugotavlja urad.

Obstoj nekega produkta je tudi bistvena razlika med denarnimi verigami in mrežnim marketingom. Pri mrežnem marketingu gre za obliko prodaje oziroma trženja določenega produkta, ki ga vlagatelj ali stranka kupi, medtem ko pri denarnih verigah tovrstnega produkta ni, edini prihodek vlagateljev pa predstavlja pričakovana provizija od na novo pridobljenih vlagateljev, ki vstopajo v denarno verigo. Na ta način je mogoče tudi najbolj enostavno ločiti denarne verige od mrežnega marketinga.

Previdnost pri sumljivih naložbah ni odveč

Kljub temu pa na uradu svetujejo previdnost tudi pri opisanih domnevno "čistih" poslih. "V zadnjem času lahko govorimo o pravem razcvetu različnih oblik varčevanja v naložbeno zlato. Ponudniki v veliki meri izkoriščajo obstoječo gospodarsko krizo v svetu in prepričanje ljudi, da je edina prava naložba naložba v plemenite kovine. Opozoriti velja, da je pri kupovanju zlata treba biti zelo previden, še posebno ko državljani kupujejo zlato prek spleta. Tako nimajo možnosti predhodno videti prodajalca, hkrati pa si tudi ne morejo ogledati ter preveriti plemenite kovine, ki jo kupujejo," opozarjajo na uradu. Dodajajo, da so produkti v primerih, ko za njihovo trženje ni potrebna pridobitev ustreznih dovoljenj pristojnih nadzornih organov in je na ta način tudi nadzor nad njimi pomanjkljiv ali ga celo ni, bolj rizični, saj jih nepridipravi lažje uporabijo za pranje denarja.