Ustava je velika vrednota, zato jo je treba spreminjati zadržano. A včasih so tudi spremembe potrebne, je na današnji novinarski konferenci ustavnega sodišča, na kateri je sicer predstavil poročilo o delu sodišča za leto 2010, dejal njegov predsednik Ernest Petrič.

"Včasih imamo pri nas problem, da se težko o čemer koli dogovorimo, tudi o pomembnih stvareh, kot so ustavne spremembe. To so naši skupni problemi vseh organov in vseh političnih opcij," poudarja Petrič.

Razmislek o spremembah pravil za razpis referenduma bo potreben, pravi Petrič. Po njegovem osebnem prepričanju namreč ni dobro, da je ustavno sodišče tisto, ki "na nek način posega v zakonodajno oblast in odloča, o čem referendum bo razpisan in o čem ne".

Tu se dotaknemo vprašanja delitve oblasti, pri kateri na ustavnem sodišču vztrajamo, pravi. Tri veje oblasti so med seboj povezane in soodvisne, a nobena ni nad drugo. Če te delitve oblasti ni, so možne zlorabe. In bistvo načela delitve oblasti je, da se zlorabe preprečujejo in omejujejo prav z vlogo ustavnega sodišča, je dejal.

Ljudje pri nas imajo pogosto občutek, da nimajo dostopa do pravne države, to je čutiti tudi v pripadu primerov na ustavno sodišče, pa je predsednik ustavnega sodišča odgovoril na vprašanje, ali imamo v Sloveniji res dve pravni državi.

"Družbena realnost je, da je pravičnost cilj, pravna država pa pot do tega. A ta cilj ni vedno uresničen," ugotavlja Petrič. "Menim, da lahko s skupnimi napori ta občutek, ki je značilen za to krizno obdobje in je prisoten pri ljudeh, presežemo. Z zavestnim delovanjem za spoštovanje ustave in zakonov," je še dodal.

Na vprašanje, kaj meni o zapletih okoli ustanavljanja občine Ankaran, je predsednik ustavnega sodišča opozoril, da ustavno sodišče "ni odločalo o več ali manj občin", temveč je presojalo o postopku pri ustanavljanju teh občin (Ankarana in Mirne).

In ta postopek je bil arbitraren, pravi Petrič. Ti dve občini sta namreč šli skozi enak zakonski postopek, prebivalstvo je dalo svoje soglasje k ustanovitvi, pa ena od občin še vedno ni ustanovljena.

Glede (ne)ustavnosti občine Koper, ki je tudi najstarejša še neuresničena odločba ustavnega sodišča, pa je Petrič opozoril, da odločbe ustavnega sodišča "stojijo, veljajo in jih je treba uresničiti". "Naj izrazim upanje, da glede drugih odločitev ustavnega sodišča ne bo tako. Kajti če neka odločba dolgo ostaja neuresničena, je to slabo. Če pa bi to postalo obča praksa, bi to pomenilo katastrofo za pravno državo," je opozoril Petrič.

Spoštovanje odločb ustavnega sodišča pomeni spoštovanje ustave, poudarja predsednik ustavnega sodišča. "Ustavno sodišče je zadnje, ki neoporečno tolmači ustavo. Ob razpravi, ki se je razvila ob eni naših odločb v preteklem letu, da naj bi si vsakdo po svoji vesti in sam tolmačil ustavo, naj poudarim, da to ni možno. Ustavo tolmači ustavno sodišče," je opozoril.

Poudaril je še, da so odločbe ustavnega sodišča dokončne in zoper njih ni pritožb. "In odločbe ustavnega sodišča je treba spoštovati," je poudaril Petrič.

Državni svetniki nasprotujejo zaostrovanju pogojev za zakonodajni referendum

Državni svetniki ne podpirajo predlaganih ustavnih sprememb s področja referendumske ureditve. Nesprejemljiv se jim zdi predvsem predlog, po katerem državni svet ne bi več mogel zahtevati zakonodajnega referenduma. Ob tem so opozarjali, da DS instrumenta referenduma ni nikoli zlorabljal in ga je v dvajsetletni zgodovini uporabil le dvakrat.

Razloge za predlagane spremembe ustave je državnim svetnikom na današnji seji predstavila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Kot pravi, ekstenzivna ureditev referenduma ob obstoječi politični kulturi terja izboljšave, saj se je vlada zaradi velikega števila referendumskih pobud znašla v blokadi pri upravljanju države.

Po predlogu bi se možnost zahtevati razpis referenduma prepustila zgolj tistim, ki niso sodelovali v zakonodajnem postopku, torej volivcem. Zakonodajni referendum bi tako lahko zahtevalo le 40.000 volivcev, ne pa tudi državni zbor, tretjina poslancev in državni svet, kot velja sedaj.

Vladni predlog predvideva še 25-odstotni kvorum udeležbe na referendumu, ki bi po besedah ministrice odločitvi na referendumu še dal legitimnost. Določili bi tudi vprašanja, ki ne morejo biti predmet odločanja na referendumu.

Državne svetnike je najbolj zmotil predlog, po katerem bi iz nabora predlagateljev referenduma izključili državni svet. Predsednik DS Blaž Kavčič je ob tem opozoril, da je DS v 20 letih obstoja pokazal visoko stopnjo samoomejevanja in državotvornosti ter je instrument referenduma uporabil le dvakrat.

Tudi Dušan Semolič opozarja, da DS ni zakonodajno telo in je zelo oddaljen od statusa državnega zbora. Glede predlaganega kvoruma Semolič ne vidi težav, a bi moral potem po njegovem mnenju veljati za vse, tudi za volitve. Opozarja tudi na nevarnost, ki izhaja iz predloga za omejitev referendumskih vprašanj: vlada bi denimo predlagala uvedbo enotne davčne stopnje, pa se volivci o tem ne bi mogli izreči.

Nasprotovanje predlogu je izrazil tudi Bogomir Vnučec, ki se mu poleg izključitve DS iz nabora predlagateljev nedopustno zdi tudi omejevanje referendumskih vprašanj. Po njegovi oceni gre za nedopustno poseganje v pravico državljanov, da odločajo, "tudi o davkih, če je treba".

"Očitno po Sloveniji hodi strah in ta se imenuje volja ljudstva," pa je prepričan Zoltan Jan, ki se mu edini smiseln predlog zdi uvedba kvoruma, vse ostalo pa krčenje ustavnih pravic. Po mnenju Janvita Goloba pa bi si DS z ustavnimi spremembami "izdrl še zadnji zdrav zob, to je pravico do referenduma".

Nekoliko drugače razmišlja Jože Mencinger, ki opozarja, da je Slovenija zaradi zlorab instituta referenduma trenutno v situaciji popolne blokade. Andrej Rus pa meni, da se v državi trenutno dogaja "teror manjšine", ki lahko spodnese katero koli odločitev večine. Zato bi morali po njegovi oceni uvesti izredno visok kvorum za veljavnost referenduma, denimo 50 odstotkov.