Kot še piše v odločbi, do odprave ugotovljene protiustavnosti objava raziskav javnega mnenja o kandidatih, listah kandidatov, političnih strankah in o referendumskem vprašanju ni dovoljena 24 ur pred dnem glasovanja. Pobudnik ocene ustavnosti omenjenega zakona je bila naša časopisna hiša.
Prepoved objave določene informacije z namenom, da se medijem prepreči vpliv na oblikovanje ali spreminjanje javnega mnenja, pomeni poseg v samo bistvo vloge in pomena medijev v demokratični družbi, pojasnjujejo v odločbi. Kot so zapisali, mediji s tem, ko obveščajo javnost, tudi neizbežno vplivajo na javno mnenje. Zato je zlasti pred volitvami, ko gre za neposredno izražanje politične volje volivcev, "svobodno delovanje medijev še toliko bolj pomembno".
Volilna kampanja se po zakonu začne najprej 30 dni pred dnem glasovanja. Tako sedemdnevna prepoved pomeni, da mediji skoraj eno četrtino časa uradne kampanje ne morejo opravljati svoje funkcije obveščanja javnosti z objavami raziskav javnega mnenja, še dodajajo.
Obenem pa po pojasnilih v odločbi tudi ni mogoče spregledati dejstva, da prepoved objave raziskav javnega mnenja ne zavezuje drugih fizičnih in pravnih oseb, ki niso izdajatelji medijev, pa tudi ne tujih medijev. To pomeni, da je "ob današnji razširjenosti interneta skoraj nemogoče preprečiti dostopnost teh raziskav širšim množicam".
Miran Lesjak: To je dobra novica
Izjavo o omenjeni odločbi sodišča je že podal tudi začasni urednik Dnevnikovega Objektiva Miran Lesjak, ki je zapisal, da ''odločitev ustavnega sodišča seveda pozdravljamo, a ne toliko zato, ker je pritrdilo našemu stališču, da je zakonska določba, ki medijem prepoveduje objavo javnomnenjskih anket 7 dni pred dnevom glasovanja, protiustavna, ampak predvsem zato, ker je ustavno sodišče v svoji odločbi tako zelo izpostavilo pomen ustavne pravice do svobode izražanja.
Dnevnik je namreč v svoji pobudi za presojo ustavnosti izpostavil kršitev dveh ustavnih pravic, pravice do svobode izražanja in pravice do svobodne gospodarske pobude, ne glede na to pa je ustavno sodišče svojo odločbo skoraj v celoti oprlo na pomen pravice do svobode izražanja. Ta pravica varuje svobodo posredovanja informacij in mnenj in tudi svobodo sprejemanja teh informacij.''
Kot je še povdaril Lesjak, brez pravice svobode izražanja volitev pač ni, saj ljudje brez, da so informirani tudi ne morejo biti svobodni in svobodno voliti. ''To je torej dobra novica tako za medije, ki so dnevno izpostavljeni poskusom omejevanja medijske svobode, kot za državljane. Zelo pomembno je tudi, da je ustavno sodišče opozorilo, da vlada, ki naj bi se načeloma strinjala, da je bila sedanja zakonska ureditev neprimerna in nepotrebna, tega svojega stališča ni potrdila v praksi, saj so bile februarja letos sprejete spremembe ZVRK, ki pa 7-dnevnega embarga niso odpravile.''
