Bahor je dejal, da je sindikat od vodstva Secopa že zahteval pojasnila, ki jih do zdaj še ni prejel. Danes pa naj bi sindikat dobil pismo vodstva s povabilom k pogajanjem in Bahor upa, da bo drug teden kaj več znanega o prihodnosti podjetja. Ob tem je sindikalist poudaril, da se v podjetju trudijo proizvodnjo obdržati na nekem normalnem nivoju, čeprav so delavci izgubili motivacijo, saj je usoda marsikatere družine odvisna od Secopovih plač. "Proizvodnja mora zdaj kljub vsemu delovati normalno, ker nočemo, da bi nam potem vodstvo očitalo slabo delo oziroma da bi nam kakšne zahteve zavrnili, češ da proizvodnja ne dela dobro," razlaga Bahor.

Da so razmere na jugovzhodu Slovenije resnično alarmantne, je dojela tudi vlada, ki je na včerajšnji seji vsem ministrstvom in vladnim službam naložila, naj Pokolpje obravnavajo kot prednostno območje, ki ga ogroža velika brezposelnost. "Situaciji v Črnomlju posvečamo absolutno urgentno pozornost," je včeraj dejal predsednik vlade Borut Pahor. Dodal je, da je vladna delegacija, ki je včeraj obiskala Secop, poskušala dobiti čim več informacij. Pahor je tudi poudaril, da bodo najprej poskušali z vodstvom podjetja skleniti začasni dogovor. S tem bi si kupili nekaj časa, da bi delavce prezaposlili ali prekvalificirali in pritegnili novega strateškega partnerja. Po besedah generalnega direktorja Secopa Matjaža Strmca je strateški partner nujen, sicer bodo ob delo tudi tisti delavci, ki jih Secop za zdaj še ne namerava odpustiti.

"Ukrepali bomo v okviru svojih zmožnosti," je dejal premier in pri tem pojasnil, da vlada ne more subvencionirati tujih vlagateljev. Da bi financirali zasebno podjetje, ki je povrh vsega tuje, Belokranjci od premierja niti ne pričakujejo. Želijo si le, da bi državni vrh sprejel ukrepe, ki bodo v čim krajšem času čim večjemu številu ljudi omogočili zaposlitev. Predlagajo tudi, da bi nove investitorje v deželo belih brez privabili z ugodnimi davčnimi olajšavami. "Po takem instrumentu smo že posegli v zakonu o Pomurju, tudi zakon o skladnem regionalnem razvoju teh instrumentov ne izključuje," je ideje o Beli krajini kot davčni oazi diplomatsko komentiral premier. Strinja pa se, da ukrepi morajo biti hitri in učinkoviti, sicer bodo razmere na območju z že tako veliko stopnjo brezposelnosti postale precej nevzdržne.

Tudi v Rdečem križu Slovenije se strinjajo, da napovedano odpuščanje v Secopu predstavlja zelo velik problem za to regijo, saj se bo posledično povečalo število brezposelnih delavcev in družin brez sredstev za preživljanje. Ocenjujejo tudi, da se bo šele zdaj začelo kazati, kako resnično velik problem predstavljajo odpuščanja v Beli krajini. Pričakujejo, da se bo zaradi odpuščanj precej povečala potreba prebivalstva po pomoči in dodajajo, da so že lansko leto v Beli krajini zabeležili dvajsetodstotno povečanje pomoči Rdečega križa v primerjavi z letom 2009.

Generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Janez Pezelj je zaskrbljen nad situacijo v Beli krajini in obljublja, da se bodo ob uresničitvi teh črnih napovedi hitro odzvali, predvsem s paketi pomoči, ki bi družinam pomagali prebroditi začasno eksistenčno stisko. V Rdečem križu namreč pojasnjujejo, da sami nimajo možnosti, "da bi sistemsko in trajno reševali socialne razmere".