Stečajni upravitelj mora preveriti vse posle, sklenjene v letu dni pred stečajem, in morebitne sporne posle izpodbijati. Izpodbijanju se bo, kot vse kaže, tako izognilo izplačilo dividend v višini 12 milijonov evrov lani marca. Med posli, ki bi jih stečajni upravitelj brez dvoma vzel pod drobnogled, je način porabe posojila v višini skoraj 150 milijonov evrov, ki ga je Merfinu dal HTC Dva. Dejansko gre za sredstva Merkurja, saj je ta v letu 2009 in nato v lanskem letu posodil HTC Dva skupaj več kot 190 milijonov evrov. Glavnino tega denarja, natančneje 147,5 milijona evrov, je HTC Dva posodil naprej Merfinu. Mimogrede, Merfinova dokumentacija razkriva, da je februarja letos Merfin ostal tudi brez 13.000 evrov depozitov, saj so bile s temi sredstvi poplačane obresti za osebno posojilo Bineta Kordeža pri Factor banki. Merfin je bil namreč porok za posojilo, ki ga je Kordežev BK Kapital najel pri tej banki.

Ravno zato, da bi ujeli roke za izpodbijanje spornih poslov, je stečajni upravitelj HTC Dva Branko Đorđevič 22. februarja na ljubljansko okrožno sodišče vložil predlog za stečaj Merfina. Ko smo konec marca sodišče zaradi indicev, da poskuša Merfin zavlačevati s stečajem, vprašali, v kakšni fazi je odločanje o predlogu za stečaj, so nam pojasnili, da je sodišče 10. marca Merfin prosilo, da se izjasni o predlogu za stečaj. Merfin bi moral odgovor poslati v roku 15 dni. Ali je sodišče zahtevano izjavo do 25. marca prejelo, ni znano. Toda namesto da bi po izteku roka odločilo o predlogu za stečaj, je včeraj okrožna sodnica Mojca Smrekar Tomelj zahtevala dopolnitev predloga za prisilno poravnavo, ki ga je sodišče od Merfina prejelo v petek, 1. aprila.

Poleg plačila slabih 1500 evrov predujma mora Merfin v 15 dneh predložiti tudi poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti. Ta mora preveriti, ali obstaja vsaj 50-odstotna verjetnost, da bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila takšno finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in da bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev kot v primeru stečaja. Toda glede na finančno stanje Merfina je vprašanje, kdo od ocenjevalcev bi tvegal licenco, da bi potrdil škandalozen predlog prisilne poravnave Merfina. Tudi družba Ecum revizija, ki je revidirala računovodske izkaze Merfina za leto 2010, je v poročilu opozorila, da se zaradi ustvarjene izgube (253,8 milijona evrov) in nezmožnosti rednega odplačevanja obveznosti utemeljeno pojavlja dvom v sposobnost, da bi Merfin nadaljeval kot delujoče podjetje.

Toda že glede na predlagano višino poplačila upnikov je malo možnosti, da bi sodišče sploh sprejelo sklep o uvedbi prisilne poravnave. Minuli teden je namreč državni zbor sprejel novelo insolvenčne zakonodaje, ki določa nov pogoj, da se lahko postopek prisilne poravnave sploh začne, in sicer najmanj 50-odstotno poplačilo terjatev navadnih upnikov v največ 4 letih. Zakon še ni veljaven, ker še ni bil objavljen v uradnem listu, toda sodeč po pojasnilih pravosodnega ministrstva bo Merfin težko izpolnil pogoje za začetek prisilne poravnave. Ministrstvo namreč pojasnjuje, da bo novela zakona veljala tudi za tiste predloge prisilnih poravnav, ki so bili vloženi pred uveljavitvijo nove zakonodaje in če zanje sodišče še ni sprejelo sklepa. Sodišča bodo v takšnih primerih morala zahtevati dopolnitev vloženih predlogov; če jih dolžniki ne bodo izpolnili, pa sledi stečaj.

vesna.vukovic@dnevnik.si

suzana.rankov@dnevnik.si