Japonci so ocenili, da bi bil zaradi načrtovanega izpusta manj radioaktivne vode iz fukušimskega kompleksa v morje prebivalec, ki bi se vsak dan prehranjeval z morskimi sadeži s tega območja, izpostavljen okoli 0,6 milisiverta na leto.

"Gre za nepomembno vrednost," je ocenil tudi mag. Bogdan Pucelj iz službe za varstvo pred ionizirajočim sevanjem na Inštitutu Jožefa Stefana. Letna izpostavitev 0,6 milisiverta namreč predstavlja približno četrtino vrednosti, ki smo ji ljudje neizogibno izpostavljeni že zaradi naravne radioaktivnosti.

Radioaktivne snovi naredijo v morju manj škode kot v atmosferi, kjer se neposredno usedejo na zelenjavo, sadje in podobno, poleg tega pa usedlina povzroči še povečano raven sevanja v okolju. Mnoge kljub temu skrbi, kako bo radioaktivna voda vplivala na morska bitja, ki so redno na jedilniku Japoncev.

Pucelj je pojasnil, da so na voljo znanstvene ocene, koliko bekerelov (enota za merjenje aktivnosti radioaktivnega izvora) iz morske vode preide na ribe. "En bekerel cezija v litru vode povzroči 100 bekerelov na kilogram ribe, en bekerel joda na liter pa 10 bekerelov na kilogram ribe," je razložil Pucelj.

Namen pretakanja šibke radioaktivne vode v ocean je sicer pridobivanje prostora za visokoradioaktivno odpadno vodo, ki se nabira predvsem na območju drugega fukušimskega reaktorja. Tam naj bi namerili sevanje, ki presega 1000 milisivertov na uro, zaradi česar se delavci niso smeli gibati v bližini drugega reaktorja. Skozi dvajsetcentimetrsko luknjo v jašku, ki so jo odkrili že v soboto, je tudi včeraj še vedno bruhala visoko radioaktivna voda. Luknjo so najprej poskusili zapreti z betonom, nato pa še z mešanico polimerne smole, žaganja in časopisnega papirja. Vendar za zdaj neuspešno. Dr. Andrej Stritar, direktor slovenske uprave za jedrsko varnost, je zadnjo neuspelo mešanico, s katero so poskusili zamašiti razpoko, ocenil kot smešen poskus, se pa strinja, da je treba vse morebitne luknje čim prej sanirati. Zato včerajšnje sporočilo japonske vlade, da bi se lahko popravljanje dvajsetcentimetrske razpoke zavleklo tudi za mesec dni, rahlo čudi. Včeraj so v jašek odvrgli 13 kilogramov belega barvila, s pomočjo katerega nameravajo odkriti še druge morebitne luknje in razpoke v jašku.

Japonski inženirji nameravajo visokoradioaktivno vodo omejevati tudi z nekakšnimi pregradami iz mulja, ki bi jih postavili v morje ob nuklearki. Japonska vlada medtem razmišlja, da bi reaktorje v nuklearki zapečatili, in sicer tako, da bi nad 45 metrov visokimi reaktorji zgradili lupino. "To je mogoče, vendar morajo najprej zagotoviti ustrezno hlajenje in razmere v nuklearki stabilizirati, nato pa lahko postavijo tudi lupino," meni Stritar, ki je bolj naklonjen ideji o železobetonski konstrukciji "lupine" kot neposrednemu zalivanju reaktorjev z betonom. Železobetonska konstrukcija namreč omogoča nadaljevanje hlajenja, vanjo pa je v najnujnejših primerih mogoče tudi vstopiti.