Sedanji predlog najmanj ugoden
Medtem ko sta slovensko zunanje ministrstvo in urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pozdravila takšno rešitev, je odpor proti njej v manjšini čedalje večji. Nasprotujejo pa ji tudi nekateri avstrijski ustavni pravniki, saj se z njo negira odločitve ustavnega sodišča. To je v vseh svojih razsodbah odločilo, da je za postavitev dvojezičnega napisa v kraju dovolj, če v njem živi 10 odstotkov slovensko govorečega prebivalstva.
Po predlagani rešitvi naj bi dvojezične krajevne table postavili v 150 do 160 krajih, za osnovo pri določanju deleža prebivalstva v kraju pa bi vzeli štetje prebivalstva iz leta 2001.
Dogovor, ki naj bi ga do poletja kot ustavni zakon spravili skozi parlament, pa ne vsebuje tako imenovane odprtostne klavzule, zaradi katere je leta 2006 padel takratni predlog Schüsslove vlade in ki predvideva, da se dvojezične table ob izpolnitvi določenih pogojev lahko postavijo tudi še kasneje. Sedanji predlog je dejansko za manjšino še manj ugoden.
Zvezna politika s kanclerjem Wernerjem Faymannom (SPÖ) na čelu predlagano rešitev pozdravlja kot zgodovinski preboj. Z njo se strinja tudi zunanji minister Michael Spindelegger (ÖVP), ki obljublja podporo svoje stranke. V manjšinskih organizacijah pa so nad predlogom vse prej kot navdušeni. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm je dejal, da rešitev ni nikakršen preboj, predsednik narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko pa je pogajanja označil le kot navidezna. Predstavniki slovenske manjšine so za avstrijske medije povedali, da so se pogajali pod hudim pritiskom, naj sprejmejo ponujeno rešitev ali pa jim ne bodo odobrili sredstev za kulturne ustanove.
Predlagana rešitev ignorira razsodbe ustavnega sodišča
Valentin Inzko je za avstrijski časopis Der Standard dejal, da je manjšina stopila v pogajanja s predlogom o 184 tablah in popustila na 176, kar bi ustrezalo 15 odstotkom prebivalstva v kraju, sedanja rešitev pa po njegovem ignorira metodiko ustavnega sodišča in sedmi člen Avstrijske državne pogodbe.
Še ostrejši je Rudi Vouk, ki je problem dvojezičnih krajevnih tabel pravzaprav pripeljal do ustavnega sodišča. "To ni nikakršen dogovor, to je čisto izsiljevanje," je prepričan in meni, da se zvezni pogajalec, državni tajnik Ostermayer, ni uspel ali hotel upreti restriktivni liniji koroškega deželnega glavarja. S 17,5 odstotka je zahtevani delež slovenskega prebivalstva bistveno višji, kot ga predvideva ustavno sodišče, hkrati pa tudi višji od mednarodno uveljavljenih meril, ki se gibljejo med 5 in 10 odstotki.
S predlagano rešitvijo se ne strinja tudi strokovnjak ustavnega prava Heinz Mayer in trdi, da bi se s takšnim ustavnim zakonom negirale razsodbe ustavnega sodišča.
Le malo verjetno je hkrati, da bodo predlagano rešitev odobrili organi manjšinskih organizacij, v njih bi se utegnil oblikovati masiven odpor, še posebno zato, ker hočejo zakon na silo spraviti skozi parlament že do poletja. Koroški deželni glavar Gerhard Dörfler (Koroška svobodnjaška stranka, FPK) pa je dejal, da bodo v skrajni sili zakon sprejeli z večino, tudi če se z njim ne bodo strinjali vsi soudeleženi.
