Po mnenju največje slovenske opozicijske stranke bi bila najslabša taka rešitev, ki bi negativno vplivala na razpoloženje in praktične potrebe Slovencev v Avstriji.
V skladu z dogovorom, ki so ga v petek v Celovcu dosegli predstavniki avstrijske vlade, dežele Koroška in slovenskih manjšinskih organizacij, naj bi dvojezične krajevne table postavili v krajih s 17,5 odstotka slovenskega prebivalstva. Osnova naj bi bili podatki popisa prebivalstva iz leta 2001, kar naj bi pomenilo 150 do 160 dvojezično označenih krajev.
V SDS menijo, da je zadnji dogovor blizu predlogu avstrijske vlade iz leta 2006, po katerem naj bi vprašanje uredili z ustavnim zakonom. Šlo je za 141 dvojezičnih napisov z "odprtostno klavzulo", ki je pomenila možnost kasnejšega povečanja števila tabel. Ob tem so spomnili, da je tedanja slovenska vlada menila, da gre za korak v pravo smer, če ga bo podprla slovenska manjšina, opozicija pa je bila do predloga kritična in ga je zavračala.
O petkovem dogovoru morajo zdaj odločati in glasovati vse v pogajanjih udeležene strani. V skladu s časovnico naj bi vsa glasovanja opravili do velike noči, torej do 24. aprila, nato pa mora ustavni zakon potrditi še avstrijski parlament. Kot je napovedal avstrijski državni sekretar Josef Ostermayer, ki je vodil pogajanja, naj bi parlament na Dunaju o ustavnem zakonu odločal še pred poletjem.
Predstavniki manjšinskih organizacij so bili do petkovega dogovora precej zadržani. Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm je dogovor pospremil z besedami, da rezultat sicer ni to, kar je pričakoval, da pa je privolil "v ta naporen korak, ker avstrijska Koroška potrebuje spremembo paradigme". Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko pa je dejal, da se bodo o podpori kompromisu v organizaciji še pogovorili.
Deželni glavar avstrijske Koroške Gerhard Dörfler je sicer že dal vedeti, da bo rezultat pogajanj v skrajnem primeru obveljal tudi brez strinjanja NSKS, če bo glede petkovega kompromisa obstajala "jasna večina".
