Podiplomski študenti arheologije so skupaj s skupino delavcev pod vodstvom Borisa Kavurja raziskali grobnice in grobove iz časa delovanja samostana, pod njimi pa starejše gradbene objekte in zgodnjesrednjeveške grobove. Na dnu izkopnih polj so odkrili ostanke arhitekture s sledovi mozaičnih tal iz obdobja med rimskima cesarjema Avgustom in Klavdijem, so sporočili z Inštituta za dediščino Sredozemlja Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem (ZRC UP).
Kot je za STA pojasnil predstojnik inštituta Mitja Guštin, so zgodovino Kopra že s prvimi večjimi izkopavanji leta 1986 antidatirali v konec prvega stoletja pred Kristusom, vendar je šlo za posamezne sporadične najdbe. Zdaj pa so naleteli, kot kaže, na večjo rimsko vilo, ki sodi v "mrežo" rimskih vil, posejanih na istrski obali. Najznamenitejši primer je vila v Simonovem zalivu pri Izoli.
Pri koprski najdbi gre po Guštinovih besedah za razkošen stavbni objekt z ostanki mozaika, ometanimi in pobarvanimi stenami in kakovostnimi strešniki. Vila po dosedanjih izkopavanjih sodi v čas med koncem prvega stoletja pred Kristusom in začetka prvega stoletja po Kristusu, torej v zgodnje cesarstvo.
V Servitskem samostanu restavratorji medtem še iščejo morebitne skrite srednjeveške freske in poslikave, v "izpovednost celotnega objekta" pa bodo zdaj morali vključiti tudi novo odkritje. Guštin je še povedal, da je zaenkrat prezgodaj za napovedi, kako bo najdba iz rimskega obdobja predstavljena. Do zdaj so namreč odkrili le razmeroma majhen del objekta.
Sicer pa bo Servitski samostan po zaključeni prenovi služil tudi novim univerzitetnim vsebinam, na primer kot del univerzitetnega rektorata, je še pojasnil Guštin.
