Gostinci vsak po svoje
Naj spomnimo, da bodo zaradi omejitev, ki jih zakon določa, študentje lahko delali le 720 ur oziroma dokler ne zaslužijo 6000 evrov bruto. Omejena so tudi podjetja, denimo za gostinski lokal, kjer je zaposlena le ena oseba, zakon dopušča do 180 ur malega dela mesečno, v podjetju, kjer je zaposlenih deset delavcev, zakon dopušča 360 ur malega dela mesečno, kjer je zaposlenih do 30 delavcev, lahko mali delavci opravijo 720 ur malega dela, kjer je zaposlenih do 50 delavcev, do 1080 ur, v podjetjih, ki zaposlujejo do 100 delavcev, se lahko opravi 1440 ur malega dela in kjer je zaposlenih več kot 100 delavcev, lahko mali delavci opravijo 2880 ur dela. Gotovo je, da gostinci, ki v največji meri uporabljajo študentsko pomoč, te ne bodo mogli v celoti nadomestiti z malimi delavci.
Gostinci so si glede tega, kako jo bodo vendarle nadomestili, neenotni. Poglejmo nekaj primerov. Pia Špendl vodi manjši gostinski lokal v Mariboru, kjer trenutno ves čas dela 4 ali 5 študentov, redno zaposlena pa je le ena oseba. Prepričana je, da se bo z novim zakonom to spremenilo. Zagotovo bo povečala število rednih zaposlitev, pravi. "Izpad študentske delovne sile bom morala nekako nadomestiti in trenutno drugih možnosti, kot je redna zaposlitev, sploh ne vidim. Pripravljena sem na minimalno povečanje stroškov, toda redna oseba je bolj odgovorna in z njo je mogoče bolje organizirati delo, kot pa neprestano iskati in menjavati male delavce," je prepričana. Katja Vodišek, ki vodi manjši gostinski lokal v Laškem, pa pravi, da se ji zdi najboljša rešitev prav to. Če ta strategija ne bo delovala, pa bo zaposlila tiste, ki se bodo izkazali.
Dejan Stupan prav tako vodi manjši gostinski lokal v Mariboru, kjer je prav tako več kot polovica natakarjev študentov. "Ob ukinitvi študentskega dela ne bomo povečali števila rednih zaposlitev, saj si, tako kot mnogi drugi gostinci, tega ne moremo privoščiti. Verjetno bodo v mnogih lokalih natakarji enostavno delali na črno," je povedal pred časom. "Že res, da bodo nekateri gostinci na tak način poskušali prihraniti nekaj evrov, toda to je nesmiselno. Inšpekcijski nadzor je že zdaj okrepljen in mislim, da jih bo večina spoznala, da bodo toliko, kolikor bodo prihranili pri najemu delovne sile, plačali kazni," razmišlja Špendlova.
Velika podjetja odpuščala zagotovo ne bodo
Na ministrstvu poleg tega neprestano poudarjajo, da bodo večino novih napovedanih delovnih mest ustvarila velika podjetja. Pa poglejmo še ta konkreten primer.
Študentje v Mercatorju predvsem nadomeščajo zaposlene na bolniški ali na dopustu. Razmere se hitro spreminjajo, pravijo v Mercatorju in zato menijo, da bodo za večje delodajalce, še zlasti v trgovinski dejavnosti, kjer je delo lokacijsko razvejano, dinamika dela pa različna, posledice zakona o malem delu vsekakor veliko težje kot za vse ostale srednje in manjše delodajalce. "Pred referendumom ne želimo ugibati o tem, kaj bo, v nekih danih razmerah pa bodo podjetja vedno morala iskati optimalne rešitve," so povedali v Mercatorju.
Po predlogu zakona o malem delu je najvišje možno število ur malega dela, ki se bo lahko na mesec opravilo v Mercatorju, 5760 ur, pa še to ob predpostavki, da bo tako na podlagi prošnje odločilo ministrstvo. "To pomeni približno 33 oseb za polni delovni čas. Mercator pa ima več kot 10.600 zaposlenih na približno 650 lokacijah v Sloveniji. To pomeni precejšnje zmanjšanje števila študentov glede na danes in bo pomembno vplivalo na organizacijo dela," so povedali v Mercatorju. Zaradi tega se že pripravljajo na drugačne rešitve, ki pa bodo zanje pomenile veliko dodatno finančno breme, so zapisali, a niso povedali, kakšne so te drugačne rešitve. Zagotovili pa so, da "zaradi uveljavitve zakona o malem delu v Mercatorju ne bo ukinjeno nobeno delovno mesto".
