Tuji poročevalci včeraj še niso vedeli, ali je Gbagbo sploh v rezidenci ali pa se je kam umaknil, potem ko so njegove razredčene sile že v sredo izgubile nadzor nad administrativno prestolnico Yamoussoukro, ki je okoli 240 kilometrov oddaljena od Abidžana, notranjostjo države ter njenim zahodnim delom skupaj z glavno izvozno luko San Pedro. Že v četrtek zvečer je prišla novica, da so Ouattarovi vojaki zavzeli poslopje državne televizije v Abidžanu, agencije pa so poročale, da je v obupnem poskusu, da bi ubranil nadzor v mestu, Gbagbo začel novačiti svoje mlade privržence, ki v maniri razbojniških tolp ustrahujejo tamkajšnje prebivalstvo.

Ugibanja, kje je Gbagbo

Z izgubo televizije je presahnila Gbagbojeva propaganda, s tem pa tudi vesti, kaj se v njegovem taboru dogaja. Njegov neimenovani predstavnik v Parizu pa je zagotovil, da se Gbagbo nikakor ne namerava predati, čeprav ga je k temu ponovno pozvalo več držav in tudi Afriška unija, saj menijo, da bi njegov takojšnji odhod umiril nasprotja v državi. Razlog zanje ni novembrski volilni rezultat, ki ga Gbagbo ni spoštoval oziroma ga je s pomočjo njemu privrženega ustavnega sveta zmanipuliral v svojo korist, temveč so razlogi mnogo globlji ter etnično in versko obarvani. Jug nekdanje francoske kolonije, ki je vse do leta 1995 tovrstne delitve uspešno premoščala, je pretežno krščanski, sever pa muslimanski, skupaj pa ti dve verstvi predstavljata okoli 70 odstotkov prebivalstva. Muslimanov je malenkost več in so zdaj glavna opora novemu predsedniku Ouattari in čeprav Gbagbo nima podobnega zaledja v tamkajšnjih kristjanih, lahko po mnenju opazovalcev vera ob nadaljevanju spopadov postane dodatni faktor napetosti.

Skrb mednarodne skupnosti, da se v senci libijskih dogodkov v zahodni Afriki vname še eno vojno žarišče, je upravičena. Urad ZN za človekove pravice v Ženevi je zato včeraj pozval Ouattaro, naj obvlada svoje privržence, saj je prejel poročila o nasilju nad civilnim prebivalstvom s strani njegovih sil. Človekoljubne organizacije že od volitev naprej občasno poročajo o tovrstnih dejanjih Gbagbojeve vojske, zato je omenjeni urad oba rivala opozoril, da bi lahko zaradi tega odgovarjala pred mednarodnim kazenskim sodiščem.

Divjanje oborožencev seje strah po Abidžanu, ki naj bi ga zapustilo še več deset tisoč ljudi, ki so se pridružili reki, ki šteje že milijon beguncev. Pridružili so se ji tudi številni tujci v Slonokoščeni obali, tako da jih je francoska vojska v svojem tamkajšnjem oporišču v noči na petek sprejela okoli 500, med njimi 150 Francozov, ki so se umaknili pred plenilskimi tolpami. Vojaški tiskovni predstavnik Thierry Burkhard je povedal, da v mestu vlada "varnostni vakuum", tako da roparske tolpe brezskrbno delujejo. Dodal je, da ne načrtujejo nobenega umika francoskih civilistov iz Slonokoščene obale, saj naj ne bi bili poseben cilj tolp, ki zgolj iščejo, kjer lahko kaj vrednega vzamejo.