Radonjić je zaradi tesnih povezav z mafijskimi šefi v ZDA postal zelo priljubljen v srbskem podzemlju, zaradi sodelovanja s protikomunistično emigracijo pa je postal tudi junak srbskih nacionalistov.
Radonjić je bil tesno povezan s še enim članom protikomunistične emigracije Nikolo Kavajo, ki je leta 1979 ugrabil ameriško letalo, s katerim je nameraval strmoglaviti na sedež jugoslovanske komunistične partije v Beogradu, vendar si je na Irskem premislil.
Sodeloval je tudi v seriji napadov na jugoslovanske cilje v ZDA v 70. letih prejšnjega stoletja. Štiri leta je preživel za zapahi, ko je priznal, da je sodeloval v bombnem napadu na dom jugoslovanskega konzula in pri načrtovanju napada na jugoslovanski klub v Chicagu leta 1975.
Ko je leta 1982 prišel iz zapora, je postal član irske tolpe Westies, ki je delovala v newyorški soseski Hell's Kitchen, in kmalu postal njen vodja. Beograjski mediji so takrat o njem pisali kot o "prvem srbskem botru, ki vodi irsko mafijo".
Radonjić je kmalu začel obnavljati stike z mafijsko družino Gambino pod vodstvom Johna Gottija. Ameriške oblasti trdijo, da je bil vpleten v podkupovanje porote na sojenju Gottiju zaradi izsiljevanja leta 1986.
Radonjić je v 90. letih pobegnil iz ZDA in si zatočišče poiskal v Beogradu. Postal je tesen prijatelj voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića - zanj je v nekem intervjuju dejal, da je njegov "angel, svetnik".
Ameriške oblasti so ga končno aretirale leta 1999 med postankom v Miamiju. Sodili so mu po obtožnici iz leta 1992 za podkupovanje porote v procesu proti Gottiju, vendar je obtožnica nazadnje padla, ker ključna priča ni bila sposobna pričati.
Radonjić se je konec leta 2001 vrnil v Srbijo, kjer je imel več klubov in igralnic, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
