Kot so poudarili v današnji skupni izjavi, imajo Slovenija, Srbija in Hrvaška skupen cilj - krepiti sodelovanje gospodarskih entitet, poslovnih združenj in agencij za gospodarsko promocijo v tujini ob možnem skupnem predstavljanju in dejavnostih na tretjih trgih. "Ta skupna izjava daje politični okvir za sodelovanje na tem področju," še piše v njej. Trojica držav tako načrtuje krepitev sodelovanja na tretjih trgih in pri konkretnih projektih, ki so v njihovem skupnem interesu, pri čemer so v izjavi izpostavljena področja gradbeništva, vojaške industrije, proizvodnje avtomobilskih delov, živilske in lesnopredelovalne industrije ter prometa in komunikacij. V ta namen bodo države medsebojno usklajevale dejavnosti in komunicirale, v prvi vrsti preko sopredsedujočih skupni komisiji za gospodarsko sodelovanje, oblikovana pa bo tudi posebna delovna skupina za sodelovanje na tretjih trgih.

Po besedah Pahorja in Kosorjeve gre zaenkrat računati predvsem na skupne nastope treh držav na ruskem trgu, sčasoma pa tudi v državah Severne Afrike, ko se bo politična situacija tam umirila, poročajo tuje tiskovne agencije.Mediji so pred dnevi poročali, da naj bi bila v središču skupnega nastopa zamisel o sodelovanju pri posodobitvi tankov v Kuvajtu, kupljenih v nekdanji Jugoslaviji. Gostitelj Tadić je na novinarski konferenci po koncu srečanja dejal, da so danes obnovili mnoge teme, ki so jih začeli že na prvi t.i. personalni trilaterali marca lani na Ptuju, ter odprli nekaj novih. Naslednja, že tretja personalna trilaterala bo na Hrvaškem. Izrazil je prepričanje, da lahko države v bližnji prihodnosti rešijo vsa še odprta vprašanja, saj se odnosi med njimi stalno izboljšujejo.

Skupen boj proti organiziranemu kriminalu

Poleg dogovora o skupnem nastopu držav na tretjih trgih je Tadić glede današnjih pogovorov posebej izpostavil skupen boj proti organiziranemu kriminalu, še posebej skupna prizadevanja Srbije in Hrvaške na tem področju, pa tudi njuno sodelovanje pri kaznovanju odgovornih za vojne zločine in reševanju vseh še odprtih dvostranskih vprašanj. Pahor je izpostavil pomen zaupanja med državami pri reševanju odprtih vprašanj, ki je lahko velika vzpodbuda za hitrejše reševanje sporov v dobri veri in po mirni poti. Spomnil je na reševanje vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, pri čemer je bilo zaupanje s Kosorjevo bistvenega pomena. Enak občutek ima, ko se srečajo on, Kosorjeva in Tadić - da si v dobri veri prizadevajo za rešitev problemov iz preteklosti in izkoriščanje priložnosti, ki jih prinaša prihodnost.

Spomnil je tudi na proces Brdo, ki sta ga lani začela skupaj s hrvaško premierko, in zatrdil, da sta s Kosorjevo razumela takratno odločitev Tadića, da se konference o Zahodnem Balkanu na Brdu pri Kranju marca lani ni mogel udeležiti. A zato je s še večjim zadovoljstvom napovedal, da se bodo 15. aprila na Brdu pri Kranju sestali pravosodni ministri prav vseh držav, vključenih v proces Brdo, ki bodo govorili o skupnem boju proti mednarodnemu in organiziranemu kriminalu. Kosorjeva je izpostavila pomen približevanja držav Zahodnega Balkana EU. Ob tem je spomnila na skorajšnjo sklenitev pristopnih pogajanj Hrvaške z EU in ocenila, da je njena država lahko zgled ostalim državam v regiji, ki bodo šle po njeni poti. Kot je zatrdila, se reforme, ki spremljajo približevanje držav uniji, izplačajo.

Pahor je poudaril, da je včlanitev države v EU v prvi vrsti stvar izpolnjevanja pogojev za članstvo, vendar pa je vedno tudi politično vprašanje. In kot je zatrdil, se bo po svojih najboljših močeh kot član Evropskega sveta zavzel, da Hrvaška junija zaključi pogajanja z EU ter da Srbija do konca leta dobi status kandidatke za članstvo. Tudi Tadić je izpostavil absolutno podporo Srbije, da Hrvaška čim prej zaključi pristopna pogajanja, Kosorjeva pa je zatrdila, da bo Hrvaška še naprej podpirala prizadevanja Srbije na njeni poti v EU. To je najbolj konkretno potrdila s tem, ko je Srbiji lani predala prevode evropskega pravnega reda, v katere je sama vložila kar osem milijonov evrov.

Kosorjeva je sicer kot "vprašanje vseh vprašanj" s Srbijo izpostavila vprašanje hrvaških državljanov, ki so izginili v oboroženih spopadih v 90. letih 20. stoletja. O tem bo danes govorila tudi na srečanju s srbskim premierom Mirkom Cvetkovićem, je povedala. Zatrdila je še, da bo Hrvaška uredila vprašanje vračanja srbskih beguncev. Ena od tem v Smederevu je bil tudi val ljudskih vstaj v Severni Afriki ter mednarodno vojaško posredovanje v Libiji. Pahor je na novinarski konferenci opozoril na val beguncev iz Libije, ki bodo poskušali svoj težak položaj rešiti z begom v Evropo, tudi preko Balkana. Nekateri od njih bodo potrkali tudi na vrata Slovenije in mi smo jim pripravljeni ponuditi humanitarno pomoč, je zatrdil, a ponovil, da v vojaški akciji ne bomo sodelovali.

Kosorjeva v Srbiji še o vrsti vprašanj, ki izvirajo iz vojne

Premiera Srbije in Hrvaške, Cvetković in Kosorjeva, sta po srečanju danes popoldne izpostavila, da se njuni državi na poti v EU medsebojno podpirata, ter ocenila, da ta pot nima alternative. Govorila sta tudi o problemu vračanja beguncev in izogibanju sporom, kakršnega je povzročil primer hrvaškega veterana Tihomirja Purde. Glede vračanja srbskih beguncev na Hrvaško je zatrdila, da "je uradna politika Hrvaške ... da se to veliko delo opravi in da se to vprašanje umakne z dnevnega reda". Obljubila je, da bo naredila vse, da se reši stanovanjski problem teh beguncev, obenem pa pojasnila, da jih je lani pri tem ovirala gospodarska kriza in slaba finančna situacija.

Kosorjeva je sicer poudarila, da "vprašanje vseh vprašanj" za Hrvaško ostaja razčiščevanje usode hrvaških državljanov, ki so izginili med oboroženimi spopadi v bivši Jugoslaviji. Kot je dodala, so pripravljeni storiti vse za rešitev tega vprašanja, saj si vsaka družina zasluži resnico in informacije o tem, kaj se je zgodilo z njihovimi svojci. Izpostavila je še, da je za uradni Zagreb velikega pomena, da se ne ponovijo primeri, kot je bil primer v Srbiji iskanega vukovarskega veterana Tihomirja Purde, zaradi katerega je nedavno prišlo do nove ohladitve odnosov med Hrvaško in Srbijo. To naj bi bil po navedbah hrvaških medijev tudi razlog, da so pred mesecem dni na zahtevo Zagreba odpovedali personalno trilateralo, predvideno za februar.

Kosorjeva je zato že v Smederevu napovedala, da bo s Cvetkovićem danes govorila tudi o obtožnicah in sojenjih domnevnim vojnim zločincem. S srbskim premierom sta nato po srečanju napovedala, da naj bi v kratkem potekala regionalna konferenca - ob udeležbi pravosodnih ministrov, tožilcev in uglednih pravnikov iz obeh držav - na kateri bi rešili to vprašanje. Novinarje v Smederevu je poleg naštetega zanimalo tudi vprašanje medsebojnih tožb za genocid, ki sta ju Srbija in Hrvaška vložili na Meddržavnem sodišču. A odgovor Kosorjeve in Tadića je bil, da tega na današnjem dnevnem redu ni bilo.

V Smederevu tudi o poroki Kosorjeve

Do današnjega drugega srečanja trilaterale v Smederevu je prišla prvoaprilska vest hrvaškega spletnega portala Index.hr, da hrvaška premierka Jadranka Kosor načrtuje poroko. Kot je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug, so novinarji srbskega predsednika Borisa Tadića vprašali, ali je slišal za šalo, da se hrvaška premierka namerava poročiti in nato zapustiti politiko. Vprašali so ga tudi, ali razmišlja o tem, da bi ji bil priča. Srbski predsednik, ki je v Smederevu ob hrvaški premierki gostil tudi slovenskega premiera Boruta Pahorja, je odgovoril samo z nasmehom.

Srbski predsednik se je z okoli sto novinarji pogovarjal, medtem ko je čakal na prihod obeh premierov pred vilo Zlati breg. Ker je bil brez kravate, so ga novinarji povprašali o razlogih za "sproščeni videz". Tadić je zanikal, da gre za sproščen videz, saj je "vendarle oblečen v obleko". "Rekel sem si, da ko bom končal s tem delom, nikoli več ne bom oblekel obleke," je odgovoril Tadić novinarjem. Tadić se je sprehodil v parku pred vilo, nato pa se je pridružil novinarjem v improviziranem šotoru in jim ob čaju še zaupal, da je danes prvič v tej vili, ki je bila v 19. stoletju poletna rezidenca dinastije Obrenović, poroča Tanjug.