"Državljani imamo pravico izvedeti, kaj se dogaja z najpomembnejšimi politiki. To, da je urad predsednika države sporočil takšno informacijo, je zelo dobro. Če tega ne bi storil, bi se prav gotovo pojavile govorice, ki pa jih je težko nadzorovati. Ljudje si namreč začnejo ustvarjati svoje mnenje. Najslabše je, ko se sproži val govoric," razlaga strokovnjakinja za javno nastopanje Marta Kos Marko. Zdravstveno stanje najvišjih politikov praviloma ne spada med informacije javnega značaja. "Vnaprejšnje razkrivanje zdravstvenega stanja ni potrebno. Skladno z evropsko doktrino zasebnosti se vsak, tudi visoki politični predstavnik, sam odloči, kaj bo javnosti sporočil," pravi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Kot je včeraj povedal Lajovic, so novico o Türkovem zdravstvenem stanju sporočili šele po posegu, saj je bila to predsednikova želja, urad pa je med drugim na včerajšnjo novinarsko konferenco povabil tudi urologa dr. med. Andreja Kmetca, ki je predstavil potek Türkovega zdravljenja.
Medtem ko ameriška zakonodaja zahteva objavo zdravstvenega stanja predsednika pred nastopom mandata, v Evropi takšne zakonske zaveze naj ne bi obstajale. "V Evropi in torej tudi pri nas obstaja možnost, da politiki svojo bolezen zamolčijo, kar pa z vidika komunikacijskih strategij ni pametno, saj bi javnost začela ugibati o zdravstvenem stanju politika," meni informacijska pooblaščenka.
Po mnenju Kos-Markove razlike glede razkrivanja zdravstvenega stanja najvidnejših politikov ne bi smele obstajati, saj bi morali biti državljani seznanjeni, kaj se z njimi dogaja. "Vsaj do nivoja ministrov. Gre sicer za zelo občutljivo področje: ali je pravica politikov, da takšne informacije zadržijo zase, močnejša od pravice državljanov, da smo o tem seznanjeni. Menim, da je pravica državljanov v tem primeru večja, saj gre za javne osebe," dodaja strokovnjakinja za javno nastopanje. Drugačnega mnenja je Pirc-Musarjeva, saj bi po njenem mnenju imela javnost pravico izvedeti podatke o zdravstvenem stanju politikov le ob njihovi daljši odsotnosti oziroma ob vidnih znakih nezmožnosti opravljanja funkcije.
Kot določa ustava, funkcijo predsednika republike v primeru trajnega zadržka, smrti ali odstopa do izvolitve novega predsednika začasno opravlja predsednik državnega zbora. Lajovic je včeraj sporočil, da so pred samim posegom obvestili tako predsednika državnega zbora Pavla Gantarja kot tudi predsednika vlade Boruta Pahorja.
