Po Vajglovem mnenju je avstrijsko ustavno sodišče z odločitvijo, da je treba dvojezične krajevne napise postaviti še v 12 krajih na avstrijskem Koroškem, začrtalo edini sprejemljivi kriterij za reševanje tega odprtega vprašanja.
"Zadržane reakcije koroških politikov, deželnega glavarja Gerharda Dörfflerja in agresivni odgovor najvišji sodni oblasti v Avstriji, ki ga je dal vodja svobodnjaške stranke Kurt Scheuch, kažejo na to, da izhodišče koroške manjšinske politike še vedno nista zakonitost in mednarodnopravne obveznosti Avstrije, ampak želja po barantanju in izvajanje pritiska na slovensko manjšino," je v sporočilu zapisal Vajgl.
Po njegovih besedah je ustavno sodišče na Dunaju ponovno dokazalo, da se vsaj vrhovna sodna oblast, če že ne politika, zaveda dolga, ki ga ima Avstrija do Slovencev na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Kot dodaja, zdaj gotovo ni trenutek za to, da bi s taktiko zavlačevanja in dobro znanimi političnimi igrami na Koroškem poskušali ohraniti brezpravnost.
"Slovenska vlada ima dobro priložnost, da naša država kot država zaščitnica svoje manjšine natančno spremlja, kako namerava Avstrija uresničiti sklepe svojega ustavnega sodišča, med katerimi so bili nekateri sprejeti že pred mnogimi leti. Ponovno odlaganje rešitev manjšinskih problemov na Koroškem bi naravnost klicalo po pobudi, ki bi z odnosom Avstrije do slovenske manjšine seznanila širšo mednarodno javnost," je še poudaril Vajgl.
