Iz Šoštanja so namreč pred kratkim francoskemu koncernu Alstom plačali nov obrok za izdelavo in dobavo tehnološke opreme za novi blok, tokrat v višini 78 milijonov evrov. Vsota vseh plačil, ki so jih iz TEŠ nakazali Alstomu, je tako po naših podatkih presegla 270 milijonov evrov. Gre za znesek, ki je že večji od tretjine zadnje uradne vrednosti pogodbe z Alstomom (735 milijonov evrov) in ki ga v TEŠ tudi v primeru prekinitve pogodbe ne bodo dobili nazaj. Aktualna cena opreme, ki jo bo izdelal Alstom, je sicer zaradi nedavnih podražitev barvnih kovin na svetovnih borzah v zadnjem trimesečju zelo verjetno že višja. Po naših informacijah pogodba pri usklajevanju vhodnih surovin z borznimi cenami nima "kapice", ki bi omejila najvišjo vrednost pogodbe.

Čeprav je ministrica za gospodarstvo Darja Radić še v začetku marca izjavila, da vlada o projektu TEŠ 6 še vedno nima jasne slike, označila pa ga je kot "niti približno ekonomsko učinkovitega", so jo dogodki na "terenu" očitno prehiteli. Že konec januarja je TEŠ, ki jo vodi Simon Tot, objavila prvi razpis za gradbena dela pri bloku 6, na katerem je najugodnejšo ponudbo v višini 24 milijonov evrov oddalo Primorje.

Omenjenega razpisa, ki je bil objavljen v uradnem listu EU, v TEŠ niso izpeljali po zakonodaji o javnem naročanju, čeprav je Radićeva pred časom zatrdila, da so k njej zavezani tudi proizvajalci električne energije. To je utemeljila tudi z mnenjem evropske komisije. Javno naročanje poleg večje preglednosti samega razpisa pomeni tudi varovalko za neizbrane ponudnike, saj jim daje možnost pritožbe na državno revizijsko komisijo. Poleg novega vplačila Alstomu (denar zanj so v TEŠ dobili s črpanjem posojila pri Evropski investicijski banki in od HSE) so v Šoštanju pred dnevi pridobili gradbeno dovoljenje za hladilni stolp.

Tako se zdi, da se je po novembrski razrešitvi Uroša Rotnika s prvega stolčka TEŠ, ki ji je sledil poziv stranke Zares k "zamrznitvi" TEŠ 6, njegova izpeljava celo pospešila. K temu je precej pripomogla tudi Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ki je konec januarja zamenjala predsednika nadzornega sveta HSE Jadranka Medaka. Ta je namreč edini znotraj holdinga podpiral idejo o začasni ustavitvi projekta. Po naših informacijah pogodba z Alstomom, ki jo je v imenu TEŠ junija 2008 podpisal Rotnik, sicer naročniku dopušča štirimesečni "premor", a je obenem zelo stroga pri opredelitvi razlogov za to odločitev.

Na vprašanje, zakaj HSE in TEŠ kljub temu, da Radićeva odločitve o bloku 6 uradno še ni sprejela, Alstomu plačujeta obroke, je generalni direktor holdinga Matjaž Janežič odgovoril, da "od lastnika niso dobili nobenega navodila, da tega ne smejo početi". "Kot generalni direktor moram slediti investicijskemu načrtu, ki vsebuje tudi terminski načrt plačil. Čakanje bi povzročilo dodatne stroške, saj smo pri dinamiki vezani na financerje," je pojasnil Janežič. Prvi nadzornik HSE Drago Dolinar pa nam je pojasnil, da je vprašanje izplačil Alstomu v pristojnosti TEŠ. "Nadzorniki HSE zadnjega plačila Alstomu nismo obravnavali," je še dodal Dolinar.

Položaj pri TEŠ 6 je tako paradoksalen. Če se na eni strani na ministrstvu za gospodarstvo o projektu uradno še odločajo, gre ta na drugi strani s polno paro naprej prav pod nadzorniki, katerih imenovanje v HSE je vladi lani predlagalo isto ministrstvo. Pri tem pa so tudi plačila Alstomu, ki jih država ni ustavila, eden najpomembnejših argumentov, ki jih zagovorniki gradnje bloka 6 navajajo pri utemeljevanju, zakaj se projekta ne da več ustaviti.

primoz.cirman@dnevnik.si