Med materami z enim otrokom je bilo zaposlenih skoraj 85 odstotkov (13,5 odstotne točke več od evropskega povprečja), med materami z dvema otrokoma 90 odstotkov (skoraj 20 odstotnih točk več od evropskega povprečja), med tistimi s tremi ali več otroki pa dobrih 79 odstotkov slovenskih mater, kar je skoraj 25 odstotnih točk več od evropskega povprečja.

Dobra novica za slovenske mame? Ne z vseh zornih kotov. Slovenski trg dela je do žensk, še posebej do mater, izjemno krut in neizprosen, pravi sociologinja Jana Goriup z mariborske filozofske fakultete. Ravno trg dela ima pri mladih parih oziroma ženskah zelo pomembno, če ne celo odločilno vlogo pri odločitvi za otroka. "Včasih sem v predavalnici med študentkami videvala nosečnice, predvsem med tistimi v zadnjih letnikih, danes pa je to že redkost," pravi Goriupova. Trg dela jim ne ponuja primerne varnosti, zato odločitev za otroka prelagajo na kasnejše obdobje. Povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka je pred tremi leti po podatkih statističnega urada prvič presegla starost 30 let.

Ko se zaposlene ženske vendarle odločijo za otroka, družinske in službene obveznosti težko usklajujejo. Fleksibilen delovni čas jim ni prilagojen, zato potrebujejo pri organiziranju dejavnosti podporo svoje ali partnerjeve družine. Po ocenah Goriupove so najhujše razmere med trgovkami in v gostinstvu, a si o tem v strahu pred izgubo službe ne upajo govoriti. Tudi velike hiše, ki so jih gradile starejše generacije, jim pridejo prav, saj si mlade družine stanovanje težko privoščijo. Plače žensk, še bolj pa mater, so nižje od moških, saj naj bi bile ob skrbi za družino in ob mnogih vlogah, ki jih v življenju opravljajo, manj predane delu. "Matere so preobremenjene. Pri nas je materinstvo vrednota le na papirju. Logika kapitalizma jo izpodriva," je kritična Goriupova.

A glede na bolniške staleže zaradi težav v nosečnosti, ki sodijo med najdaljše bolniške staleže sploh, bi lahko sklepali, da je materinstvo vrednota, ki jo visoko cenimo, pravi Barbara Mihevc Ponikvar, dr.med., z Inštituta RS za varovanje zdravja. Bolniški stalež med nosečnostjo je namreč pogostejši v zahodnoevropskih in skandinavskih državah, kjer je materinstvo visoko cenjeno. Tuje raziskave so po njenih besedah ugotovile, da je povezan s samoocenjenim zdravstvenim stanjem nosečnice, nanj pa pomembno vplivajo delovni pogoji in medsebojni odnosi na delovnem mestu. "Ženske, ki so bile v nosečnosti v bolniškem staležu, so v povprečju slabše ocenile svoje delovne pogoje in bile manj zadovoljne z medosebnimi odnosi na delovnem mestu kot ženske, ki niso bile v bolniškem staležu. Več bolniškega staleža v nosečnosti so imele ženske, ki so navajale pomanjkanje podpore pri sodelavcih in nadrejenih, in tiste, ki so delale na delovnih mestih z dolgim delavnikom ali izmenskim delom, na delovnih mestih s kombinacijo velike zahtevnosti dela in malo kontrole nad samim procesom ter na fizično bolj zahtevnih delovnih mestih, kot so na primer delovna mesta z veliko hoje ali stoječega dela."

Sicer pa se številke v zadnjih letih ne spreminjajo bistveno. Število izgubljenih dni zaradi omenjenih bolniških odsotnosti se giblje okoli 700.000 na leto, število primerov pa po besedah Mihevc-Ponikvarjeve okoli 13.000 na leto. Spremembe se kažejo le v vse krajših bolniških odsotnostih, na kar vpliva predvsem zavarovalnica.

Manjše spremembe doživljajo tudi tako imenovani porodniški dopusti. Narašča namreč število očetov, ki koristijo dopust in nadomestilo za nego in varstvo otroka, kažejo podatki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter skupnosti centrov za socialno delo. Za ženske, preobremenjene z mnogimi življenjskimi vlogami, je to po besedah Goriupove dobra novica. Podaljšanj omenjenih dopustov zaradi zdravstvenega stanja otroka je bilo lani nekoliko manj kot v dveh letih pred tem. Vse več pa je tudi staršev, ki dopusta za nego in varstvo otroka ne izrabijo v enem kosu.

Kljub težavam, ki jih prinaša usklajevanje kariere in družinskega življenja, pa Goriupova nasprotuje poveličevanju matere kot gospodinje, katere edina skrb sta družina in dom. Tudi ameriški raziskovalci newyorške Columbia University School of Social Work so ugotovili, da otrok materin odhod na delo povsem dobro sprejme. Matere, ki se vrnejo na delo, so finančno bolj neodvisne in posledično tudi bolj zadovoljne, kar otrok občuti. Raziskovalci so sešteli vse vplive in ugotovili, da je za otrokov razvoj bistveno dobro počutje matere in ne dolžina časa, ki ga preživita skupaj.