Prelomna raziskava sama po sebi sicer še ne bo privedla do kiborgov ali človeških možganov z vdelanimi računalniškimi komponentami, bi pa lahko omogočila regeneracijo poškodovanih živčnih celic.
Ekipa je ustvarila cevi različnih oblik in velikosti, le-te pa so morale biti dovolj majhne, da so se živčne celice z njimi lahko povezale, a ostale v večjem delu izven njih. Ekipa je cevi nato prekrila z mišjimi nevroni in opazovala njihovo vedenje.
Ugotovili so, da so nevroni pošiljali izrastke v cevi, kot da bi nekaj iskali, v nekaterih primerih, pa so se izrastki celo prilagajali obrisom cevi. Predvsem je vzpodbudno, da so cevi iz silikona in germanija samodejno privabile nevrite. Spoznanje je vzpodbudilo teorijo, da bi se nevroni lahko celo vraščali v strukture.
Znanstveniki sicer že nekaj časa vedo, da so nevroni iščoči, ne vedo pa, če gre za namerno iskanje nečesa konkretnega ali zgolj naključno vedenje živčnih celic. Na podlagi raziskave si sedaj želijo razjasniti to skrivnost. Raziskovalna ekipa namreč upa, da jim bo z usmerjeno rastjo nevritov po ceveh in nameščenimi "prisluškovalnimi napravami“, ki merijo nevronsko oddajanje električnih impulzov, to tudi uspelo. S "prisluškovalnimi napravami“ bi namreč dobili posnete "pogovore“ med živčnimi celicami.
Seveda največji upi takih raziskav se nahajajo v možnosti, da bi našli način za povezavo neke vrste računalnika s skupino nevronov, da bi med njimi ponovno omogočili komunikacijo, ki je bila prekinjena zaradi poškodb ali bolezni. Računalnik bi v tem primeru igral vlogo posrednika, ki bi, na primer, ljudem, ki ne morejo več hoditi zaradi poškodb hrbtenjače, povrnil to sposobnost.
Pol prevodne cevi so bile oblikovanje po vzoru mielina, ki tvori izolacijsko ovojnico okoli nevronov.
