Skupina znanstvenikov je uporabljala matematični model, s katerim je računala prepletanje med številom religioznih anketirancev in družbenimi motivi, ki so se kazali pri vernikih. Rezultati kažejo, da bo religija v teh državah sčasoma izumrla.
Nelinearna dinamika namreč razlaga širok spekter fizikalnih pojavov, v katerih je rezultat odvisen od številnih dejavnikov. "Ideja je dokaj enostavna,“ pojasnjuje Richard Wiener iz raziskovalnega središča za napredek znanosti. "Predpostavlja, da so socialne skupine, ki imajo več članov, bolj privlačne za druge, da se jim pridružijo, predpostavlja pa tudi, da imajo te skupine družbeni status in neko uporabnost.“
"Podobno je npr. pri jezikih – večja koristnost je, če nekdo govori španščino kot pa kakšen starodaven jezik Čila, ki že več stoletij izumira. Podobno pa je prisoten nek status ali pa uporabnost, če je posameznik član neke religije ali pa ne,“ je dodal Wiener.
Ekipa strokovnjakov je zbrala podatke za stoletje nazaj v državah, kjer so popisi prebivalstva nakazovali vedno večje dvome verski pripadnosti – v Avstraliji, Avstriji, Kanadi, na Češkem, Finskem, Irskem, Nizozemskem, Novi Zelandiji in Švici.
"V velikem številu modernih sekularnih demokracij opažamo trend, da se ljudje ne čutijo več povezane z religijo. Na Nizozemskem je bilo to število 40 odstotkov, najvišje pa je bilo na Češkem, 60 odstotkov,“ je dodal Wiener.
V sklopu študije so ugotovili, da so bili parametri podobni po vseh državah, ki so sodelovale, in prišli do zaključka, da podobno vedenje vključuje matematiko v vsaki od njih. V vseh pa je bilo tudi dognati, da je religija v njih na poti do izumrtja. "Očitno je, da so te stvari pri vsakem posamezniku bolj zapletene, morda pa se konec koncev vse skupaj poenostavi, ko gledamo povprečje.“
