V kuhinji, na primer, pri rokovanju z živili uporabljamo steklo, kovinske materiale, pluto, gumo, papir, plastiko, les, keramiko... "Vsak od teh materialov ima določene značilnosti. Na splošno pa velja, da materiali v živila ne smejo sproščati sestavin v takšni količini, ki bi bila zdravju škodljiva. Prav tako ne smejo spreminjati organoleptičnih lastnosti živila, to je vonja, okusa, videza," je povedala mag. Viviana Golja, univ. dipl. kemičarka, koordinatorica dela Laboratorija za predmete splošne uporabe na Oddelku za sanitarno kemijo, ki deluje znotraj Centra za laboratorijske dejavnosti Inštituta za varovanje zdravja RS.
Tudi snovi, ki jih materiali sproščajo v živila, so različne. Ene so bolj, druge manj škodljive, zato so meje, koliko neke snovi je dopustne v živilu, postavljene različno. Pri snoveh, ki so zelo škodljive, se jih ne sme niti zaznati. Snovi, ki imajo zelo velike molske mase, niso problematične, ker v telesu z njimi ne pride do interakcij in jih telo izloči. Čim manjše pa so molekule, tem bolj so lahko škodljive.
Problematično tiskarsko črnilo
Če se vrnemo na kekse Jaffa: problematično je bilo tiskarsko črnilo, s katerim je bila potiskana kartonasta embalaža. Sestavini tiskarskih črnil sta namreč fotoiniciatorja benzofenon in 4-metilbenzofenon, ki lahko zaradi hlapnosti prehajata skozi plastični ovoj v piškote. Keksi Jaffa so zloženi v plastično embalažo in pakirani v sekundarno kartonsko embalažo. "Do leta 2009 nihče ni bil pozoren, da lahko snovi iz kartonske embalaže prehajajo iz te skozi plastično embalažo v živila. Od takrat dalje smo na to pozorni in ugotavljamo prisotnost benzofenonov, ki izvirajo iz črnil, v kartonu," je pojasnila Goljeva. V laboratoriju IVZ, ki je po nalogu zdravstvenega inšpektorata opravil analizo embalaže keksov Jaffa, tako niso analizirali živila, ampak karton in plastični material. Prehajanje snovi v živilo bi lahko preprečili, če bi bila notranja embalaža prevlečena s plastjo polietilen tereftalata (PET) ali aluminija, ki sta znani funkcionalni oviri za benzofenone. Vendar te ovire ni bilo, je še pojasnila Goljeva, s tem pa se proti koncu roka uporabe živila veča verjetnost, da bodo snovi iz črnila prešle v živilo. Prehod povečuje tudi višja temperatura.
"Dobro je, da ljudje vedo, da ni vse varno, vendar ni razloga za večjo zaskrbljenost," je prepričana Goljeva. Vsebnosti snovi, ki preidejo iz materialov, so nizke, zato ne gre za akutno toksičnost. Se pravi, če bomo pojedli sporne kekse Jaffa, se ne bomo takoj zastrupili. "Problem pa je, da gre za stik s škodljivimi snovmi iz dneva v dan, saj imamo neprestano opraviti z materiali, ki so v stiku z živili, in se lahko nekatere škodljive snovi počasi nalagajo v organizmu," je dejala Goljeva. Zato zakonodaja določa meje, koliko škodljivih snovi materiali lahko vsebujejo, in to v laboratorijih tudi kontrolirajo.
"Nekoč se o migracijah in škodljivih snoveh, ki so v materialih, ni dosti vedelo, vendar je znanost zelo napredovala. Neprestano potekajo toksikološke raziskave migracij škodljivih snovi iz materialov, njihovih razgradnih produktov, reakcijskih produktov..." je poudarila Goljeva. Skladno z novim znanjem tudi ukrepajo. V Sloveniji v primerjavi z drugimi državami analiziramo kar veliko vzorcev materialov, je dejala kemičarka, po nalogu zdravstvene inšpekcije ali pa tudi na zahtevo proizvajalcev, ki se morajo prepričati, da je neki material, preden ga dajo na trg, varen. Tudi aparati, ki jih v laboratorijih uporabljajo, so že tako občutljivi, da ugotavljajo zelo nizke vsebnosti snovi.
Plastenke niso problematične
V javnosti vlada prepričanje, da so zelo problematične plastenke za vodo, iz katerih naj bi v tekočine prehajalo marsikaj. Vendar laboratorijske analize tega na potrjujejo. "Plastenke smo pogosto analizirali, a niso bile nikoli problematične," je povedala Viviana Golja. Preizkušata jih namreč tako proizvajalec kot polnilec, in sicer pri pogojih uporabe, za katere sta odgovorna, to pa je za daljši stik tekočine z materialom in hranjenje na sobni temperaturi.
"Zato je ne samo pri plastenkah, ampak tudi pri drugih materialih, ki jih ponovno uporabimo, treba upoštevati prvotni namen uporabe in pogoje uporabe, saj je za tisti namen material zagotovo bil preizkušen," je opozorila Goljeva. Če so plastenke primerne za stik z vodnimi živili, morda niso primerne za stik z maščobnimi živili, saj če so v plastiki prisotne snovi, ki so topne v maščobi, bodo tudi prešle v maščobo.
V preteklosti so se kot problematične občasno izkazale posode iz melamina - to je trda plastika, ki se ne sme uporabljati v mikrovalovih pečicah -, saj je iz te plastike izhajal formaldehid. Sporni so bili tudi nekateri vzorci iz keramike, črni plastični pripomočki iz nekoliko mehkejše poliamidne plastike (zajemalke, penovke), in sicer zaradi prehajanja primarnih aromatskih aminov, ter nekateri kovinski pokrovčki na steklenicah. Ti imajo tesnila, v katerih so lahko mehčala, ki vsebujejo ftalate - v tem primeru pokrovčki ne smejo biti v stiku z maščobnimi živili.
Sporna je približno desetina vzorcev, ki jih analizirajo, je pojasnila Viviana Golja. A je to več, kot je dejansko spornih materialov na trgu, saj ciljano iščejo vzorce, ki bi lahko bili sporni, ker so pri njih kaj spornega odkrili v preteklosti ali pa so bili o možni spornosti obveščeni prek sistema hitrega obveščanja, ki velja v EU.
