Avtizem je motnja, ki, odvisno do stopnje, vpliva na sposobnost komuniciranja in družbenih interakcij pri otrocih in odraslih. Čeprav so v povezavi z obolenjem našli že stotine genov, pa ostaja kombinacija genskih, biokemičnih in okoljskih dejavnikov, ki povzročajo avtizem, še vedno nejasna. Posamezni bolnik ima namreč zgolj peščico z avtizmom povezanih mutacij, zaradi česar je tudi tako težko razviti zdravila, ki bi motnje odpravila.
Shank3 se nahaja v sinapsah – prehodih med posameznimi možganskimi celicami (nevroni), ki omogočajo komunikacijo med celicami. Miši, ki so imele mutirano različico proteina Shank3, so se izogibale interakcijam z drugimi mišmi. Prav tako so vztrajale pri repetitivnem čiščenju svojega telesa, med katerim so se celo poškodovale.
Ko je raziskovalna ekipa iz MIT-ja analizirala možgane avtističnih miši, so odkrili napake v povezavah med korteksom in striatumom. Zdrave povezave med tema predeloma možganov se povezuje z uspešnim nadzorom družbenega vedenja in družbenih interakcij.
Nova raziskava je tako dvignila upe za prvo učinkovito terapijo z zdravili, strokovnjakinja za avtizem Carol Povey pa je povedala: "Raziskave živali lahko pomagajo pri nadgradnji našega razumevanja ali vlogi genetike in njenega vpliva na vedenje, a to predstavlja zgolj majhen del slike, ko govorimo o avtizmu. Človeški možgani so precej bolj zapleteni od drugih sesalcev, verjame pa se tudi, da je za obolenje odgovornih več različnih dejavnikov.“
