Čeprav smo o vas pisali od mladinske konkurence naprej, smo imeli občutek, da o koncu kariere v Falunu še vedno niste bili povsem odločeni in da še vedno puščate malce priprta vrata.

Ah, že eno leto nisem "tuhtala" več. Ni bilo treba, kot v preteklosti, ko sem kar veliko prejokala. Že po Vancouvru sem bila odločena, da le še eno leto. Tudi zato sem bila tako vesela in razposajena na zadnjih tekmah. Ker nove odločitve, ki zagotovo ni lahka, ni bilo treba sprejeti. Tudi zato smo na koncu tako veseli in srečni. Vsi okoli mene. Nimam niti enega slabega občutka. Vedno sem si želela končati na tak način.

Zadnja zasledovalna tekma finalnega Toura, vaša 222. v nizu svetovnega pokala, je bila zagotovo ena boljših v drsalni tehniki. Držali ste tudi Kristin Steira in imeli deseti čas dneva.

Tudi sama vem, da je bil eden najboljših tekov v "skytingu". Predvsem sem uživala, tekla sproščeno, brez pritiskov. Morda sem se v preteklosti preveč obremenjevala s tem, kako moram teči, namesto da bi se samo prepustila tekmi. To sem nemara prepozno dojela. Sicer pa smo do zadnje tekme z mojo srčno ekipo delali na polno. Nismo nazdravljali, čeprav je bil sprinterski globus že moj. Nisem se predala do zadnjega metra. Želela sem se dostojno posloviti. Tudi iz spoštovanja do konkurentk. Tega ne moremo jemati kot zabavo. Svetovni pokal ni zabava.

Odhajate kot peta tekačica v tridesetletni zgodovini svetovnega pokala. Kakšen odziv, denimo prve dame Marit Bjoergen?

Najbolj me je presenetila Justyna Kowalczyk, s katero sva se zadnja leta še najbolj zbližali. Tudi zaradi situacije, ko se v drugačnih okoliščinah boriva proti velesilam. Prisrčno.

Reprezentančna spremljevalna ekipa vas je presenetila s predpasnikom in kuhalnico. Kaj je bilo poleg? Kuharska knjiga? Ali to spada k tretjemu malemu globusu?

To je bilo spontano. Nisem vedela, kaj mi pripravljajo. Poklonili so mi stvari, ki jih potrebujem doma. Sedaj je čas za to. Še bolj sem bila presenečena transparenta v Stockholmu, saj je bil to tudi za ekipo zahteven projekt, ki ga niso zmogli mimogrede. Tretji mali kristalni globus imam že ob sebi, bom pa verjetno šele čez čas dojela, kaj pomenijo moji trije "otročički".

Kako boste zakorakali v svet brez točk in brez startnih številk?

Sedaj sem utrujena in izpraznjena. Vendar sem srečna. Morda bom še najbolj pogrešala ljudi, ki so delali z mano vsa ta dolga leta. Upam, da ne bom pogrešala ničesar drugega. Zavedam pa se, da je zunanji šport lahko drugačen, da ni take discipline, kot smo je vajeni vsi vrhunski športniki. Upam, da bom znala živeti brez vrhunskega športa. Se posvetiti naraščaju, če mi bo dano. Družini. Hkrati pa ozaveščati, kako koristen je šport za življenje. Šport in smučarski tek nista trpljenje, pač pa veliko veselje.