V Sloveniji se eden od 1000 otrok rodi z okvaro sluha. Sodobna diagnostika in presejalni test, ki ga od leta 2005 opravljajo v vseh porodnišnicah, pomagajo odkriti večino prirojenih težav že drugi dan po rojstvu. A kljub temu da velja metoda za izjemno zanesljivo, negativen rezultat še ni razlog za pretirano skrb. Po podatkih klinične logopedije Martine Božič iz klinike za otorinolaringologijo ljubljanskega kliničnega centra namreč kar 63 odstotkov otrok, ki se na presejalnem testu niso odzvali na dražljaje, sliši popolnoma normalno. "Do odstopanj pri meritvah v porodnišnici najpogosteje prihaja, ker je sluhovod zapolnjen s plodovnico ali ušesnim maslom, ker je sluhovod zelo ozek, lahko pa pride tudi do napak pri sami meritvi," o razlogih pove Božičeva.
Pomembna zgodnja obravnava
Zaradi zgodnjega odkrivanja okvar sluha, takojšnje rehabilitacije in pripomočkov danes več kot 80 odstotkov gluhih in naglušnih otrok obiskuje običajne vrtce in šole. Prvi slušni aparat lahko dobijo pri 11 mesecih, najpogosteje pa med 12. in 18. mesecem starosti. "Za slušni aparat se odločamo, kadar je oteženo sporazumevanje in izguba sluha znaša v govornem območju 30 decibelov ali več in kadar gre za stalno izgubo sluha, ki se je ne da zdraviti ali operirati. Polžev vsadek je primeren, kadar je obojestranska izguba sluha večja od 90 decibelov in slušni aparat ne zadostuje za sporazumevanje. Pred tem so seveda potrebne še druge preiskave," našteje Božičeva.
Martina so v vrtcu lepo sprejeli. "Vzgojiteljica je zelo dobro poskrbela, da so vsi otroci izvedeli, kakšne težave ima Martin in da morajo upoštevati, da je hrup, ki ga povzročajo, denimo s kričanjem, zanj zelo neprijeten. Tudi v šoli so učiteljice s pomočjo surdopedagoginje poskrbele za primerno ozaveščenost sošolcev o težavah z naglušnostjo," pripoveduje Martinova mama. Hkrati opozarja, da je javnost premalo seznanjena, da uporaba slušnega aparata ali polževega vsadka še ne pomeni, da otrok sliši kot vsi drugi. Pri njegovih težavah je zelo pomembno, da informacijo sliši neposredno od sogovornika, ki je tudi s pogledom obrnjen k njemu. Informacije, ki prihajajo v pogovoru med več sogovorniki, so zanj težje razumljive.
Kako poslušati v hrupnem svetu
Pri sporazumevanju naglušne najpogosteje moti hrup. Martin se v domačem okolju dobro znajde, izbira si bolj individualne prostočasne dejavnosti, izogiba se množičnim prireditvam, denimo šolskim plesom in tekmam, ker ga moti hrup, pripoveduje mama. Tudi stroka zato opozarja na hrupna okolja, sodobne šole, v katerih odmeva, hrupno okolje v vrtcu. "Najprej je treba o tem ozavestiti starše in vse druge sodelujoče v vzgojno-izobraževalnih procesih in ustanovah, nato pa tudi ponudnike hrupnih igrač in pirotehničnih sredstev, ki lahko povzročijo trajno okvaro sluha," pravi Božičeva. Defektologinja Nada Hernja pa opozarja tudi na nizko toleranco, če otrok nečesa ne zmore takoj. Eno izmed njenih pravil dobre komunikacije namreč pravi, naj ne bomo nepotrpežljivi. Preštejmo do deset, pustimo otroku čas, da lahko razmisli in odgovori, pravi in dodaja, da tudi zdrav sluh še ni garancija za dobro poslušanje, saj poslušati pomeni mnogo več kot samo slišati.