Projekt mora potrditi še ministrstvo za zdravje in zagotoviti denar za zagon, je povedala predstojnica oddelka prim. doc. dr. Bojana Žvan, dr. med.

V Sloveniji možgansko kap doživi 4500 bolnikov na leto, 4000 med njimi s tako obliko, da bi bili kandidati za zdravljenje s trombolizo. To je zdravilo, ki raztopi krvni strdek, zato ima bolnik več možnosti, da ta možganski zaplet preživi oziroma da ga preživi z manjšo invalidnostjo. Dejansko pa je s trombolizo zdravljenih le okoli 100 bolnikov na leto.

Telemedicina

Eden od vzrokov za tako stanje je tudi v tem, da v regionalnih bolnišnicah, kjer izvajajo internistično prvo pomoč, ni vedno na voljo usposobljenega žilnega nevrologa, ki bi presodil, ali je bolnik primeren za tovrstno zdravljenje. Zato bi v projektu TeleKap s telekomunikacijsko podporo povezali osem bolnišnic (Murska Sobota, Maribor, Slovenj Gradec, Celje, Novo mesto, Izola, Nova Gorica in Jesenice) z osrednjim centrom na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, kjer bi bil 24 ur na dan na voljo zdravnik, usposobljen za reševanje žilnih zapletov v možganih, s katerim bi se lahko zdravniki iz regionalnih bolnišnic posvetovali o zdravljenju. "Gre za malo bolj sofisticirani skype, ki ga danes uporablja vsak otrok - potrebujemo kamero in malo bolj zmogljiv računalnik," je povedala Bojana Žvan. Stroške uvedbe sistema ocenjuje na 300.000 evrov, kar vključuje tudi 24-urno prisotnost zdravnika na nevrološki kliniki in administrativno pomoč. Prek tega sistema bi lahko zdravnik na nevrološki kliniki na daljavo pregledal bolnika, odčital CT-preiskavo, ki je nujna za oceno stanja, in svetoval glede zdravljenja.

Žvanova pričakuje, da bi se s tako reorganizacijo zdravljenja število bolnikov z možgansko kapjo, ki bi jih zdravili s trombolizo, že v prvem letu dvignilo na 12 odstotkov. S tem se obseg dela v regionalnih bolnišnicah ne bi povečal, dodatno zaposlitev pa bi potrebovali le na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana.

"Upam, da bo ministrstvo to idejo podprlo," je povedala. Projekt so na ministrstvo poslali že pred nekaj meseci, a se to o njegovem izvajanju še ni opredelilo.

Možgansko kap je mogoče ozdraviti

Če bi s trombolizo zdravili več bolnikov, bi s tem ogromno prihranili, saj veliko bolnikov z možgansko kapjo umre ali pa ostanejo težki invalidi in mora zanje poskrbeti družba oziroma družina.

"Možganska kap je ena redkih nevroloških bolezni, ki je reverzibilna, da se jo pozdraviti," je opozorila Žvanova.

V poštev pride tromboliza, vse več pa izvajajo tudi zdravljenja, ko v poškodovano žilo v možganih vstavijo žilno opornico. Za zdravljenje s trombolizo so primerni ljudje s srednje hudo in hudo možgansko kapjo, ki nimajo možganske krvavitve - vendar morajo priti v bolnišnico dovolj hitro. Tromboliza je namreč uspešna le, če jo izvedejo najkasneje 4 ure in pol po nastopu znakov, da se razvija možganska kap.

Najpomembnejša ovira, da bi bolnike zdravili s trombolizo, je, da v bolnišnico pridejo prepozno, ko je v možganih že prišlo do krvavitve. Ozko grlo so po besedah mag. Viktorja Šviglja, dr. med., iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana tudi dispečarske službe na številki 112, saj rešujejo tudi druge, nezdravstvene težave ljudi, prav tako pa možganske kapi še ne prepoznavajo kot urgentnega stanja. O možnosti zdravljenja možganske kapi pa so slabo seznanjeni tudi zdravniki, saj se še vedno zgodi, da bolnika z možgansko kapjo pustijo čakati več ur, dokler res več ni mogoče narediti ničesar, je povedala Žvanova. Če je bolnik kandidat za trombolizo, pa zdravnik tega zdravljenja ne izvede, je to strokovna napaka, je opozoril Švigelj.

V ZDA in Kanadi bolj uspešni

Pri zdravljenju možganske kapi so najbolj uspešni v ZDA in Kanadi, kjer za tem zapletom umre kar 60 odstotkov manj bolnikov kot v Evropi. To je predvsem zaradi pravočasnega zdravljenja, pa tudi boljšega obvladovanja dejavnikov tveganja za možgansko kap, kjer je na prvem mestu visok krvni tlak. V Evropi se lahko z uspešnim zdravljenjem možganske kapi pohvalijo v Avstriji, kjer s trombolizo zdravijo kar tretjino bolnikov z možgansko kapjo. Zakaj ta odstotek vendarle ni višji? Tudi v Avstriji ljudje pridejo prepozno, prav tako niso vsi bolniki kandidati za zdravljenje s trombolizo, sta odgovorila Žvanova in Švigelj.

Vendar ima tudi zdravljenje s trombolizo omejitve in je uspešno v 50 odstotkih, je pojasnil Viktor Švigelj. Petina bolnikov kljub zdravljenju umre zaradi možganskih in drugih zapletov. Pomembno pa je, da imajo bolniki, ki preživijo, dobre možnosti za rehabilitacijo, je povedala Bojana Žvan.