Nezaupanje so vzbujali zlasti pri direktorjih, ki so zadnja desetletja vladali gorenjskemu gospodarstvu, ki se je v večjem delu znašlo v hudih težavah. Za zdaj so na dobri poti, vendar jih do končnega cilja čaka še veliko čeri. "Do danes smo se držali vseh dogovorov, zato pričakujemo, da bomo zaupanja deležni v največji možni meri. Merkur pri vseh - lastnikih, bankah, dobaviteljih in kupcih - potrebuje še eno priložnost!" pravi Pesjak.

Za vami so naporni meseci, ko je bil Merkur ves čas na robu stečaja. Vse kaže, da bo prisilna poravnava konec aprila oziroma v začetku maja izglasovana. Katera ovira je bila najtežja?

Najtežje je bilo obdobje od razglasitve insolventnosti do oddaje načrta finančnega prestrukturiranja. Negotovost je bila takrat največja, odprtih je bilo največ vprašanj in največ je bilo pritiskov z vseh strani, tako bank, lastnikov, dobaviteljev kot zaposlenih in sindikatov. Nihče ni verjel, da je mogoče sestaviti načrt finančnega prestrukturiranja, ki bo na koncu zadovoljil vse udeležence.

Banke in lastnike ste prepričali, pričakovati je, da boste tudi upnike, da bodo sodelovali pri dokapitalizaciji in potrdili prisilno poravnavo. Zdaj bo ključno, da boste dosegli načrtovane rezultate iz poslovanja in da izguba ob koncu letošnjega leta ne bo višja od načrtovane. Kako boste dosegli prodajne rezultate? December ni bil najbolj spodbuden, v januarju pa ste ustvarili slabih 11 milijonov evrov prihodkov in ob tem zabeležili 2,6 milijona evrov izgube iz poslovanja ter 4,3 milijona evrov čiste izgube. S takšnimi trendi bo težko uresničiti zavezo, da boste nezavarovanim upnikom, to so večinoma dobavitelji, letno poravnali skupaj dobrih 36 milijonov evrov že zapadlih obveznosti.

Decembrski rezultati so bili nad pričakovanji. Prodajnih rezultatov iz načrta finančnega prestrukturiranja namreč ni bilo mogoče doseči, saj nismo pravočasno dobili sindiciranega posojila, s katerim bi pospešili prodajo. Na sveža sredstva smo čakali štiri mesece in jih začeli črpati šele v začetku februarja. Poudaril bi, da je Merkur v drugi polovici leta 2010 dosegel načrtovani rezultat, čeprav se je prodaja znižala za 65 milijonov evrov in smo zabeležili 14 milijonov evrov nižjo bruto maržo, kar je bila posledica tega, da nismo dobili likvidnostnih sredstev. Načrte smo dosegli z racionalizacijo in optimizacijo poslovanja ter boljšo izterjavo.

Poslovne rezultate bomo kljub omenjenemu izpadu dosegli. Februarja je bila prodaja, čeprav je imel februar štiri prodajne dni manj kot januar, za 20 odstotkov višja. Višja sta bila tudi bruto marža in posledično rezultat iz poslovanja. Marca pričakujemo vsaj 40-odstotni skok prodaje, april pa bi moral biti prvi mesec s pozitivnim rezultatom iz poslovanja. Ključni cilj je preseči 20 milijonov evrov prodaje na mesečni ravni. Na tej ravni lahko zagotovimo uspešen zaključek letošnjega poslovnega leta. Za doseganje cilja pri poplačilu upnikov pa bo ključno, da z našimi dobavitelji spet začnemo poslovati na odloženo plačilo. Samo tako bo mogoče izpolniti zaveze iz načrta finančnega prestrukturiranja.

Kakšen bo poslovni rezultat Merkurja za leto 2010?

Po prvih ocenah bo izguba znašala 170 milijonov evrov. Načrtovana izguba iz poslovanja je bila 116 milijonov evrov, vendar smo morali opraviti vrsto slabitev in popravkov, zlasti naložb v vrednostne papirje, nekaterih terjatev do hčerinskih družb in naložb v hčerinske družbe.

Potem ko je Merkur le izpogajal likvidnostno posojilo, so se začeli vrstiti insolventni postopki gradbenih podjetij, hkrati pa ne okreva niti potrošnja gospodinjstev. Zdi se, da vam tudi zunanje okolje ni naklonjeno.

V letošnjem letu predvidevamo večji padec veleprodaje in večje okrevanje maloprodaje, tako gospodinjstvom kot manjšim podjetjem. To bo kljub krizi izboljšalo naš denarni tok. Merkur že v lanskem letu ni slonel na prodaji večjim gradbincem, zato nas težave v tej panogi niso toliko prizadele. Kolega iz uprave je zaposlenim nedavno dal najboljšo primerjavo, kaj bo ključno za naše okrevanje, z besedami, da so naš največji konkurent turistične agencije. Če ljudje manj porabijo za dopust, več vložijo v obnovo nepremičnin. Tako so se lani obnašali potrošniki v Nemčiji, kjer hitro raste trgovina "naredi sam". Zaradi mrtvila na trgu novih nepremičnin se namreč več vlaga v obnovo. Zato smo tudi začeli več pozornosti namenjati temu delu prodaje. Sprememba načina prodaje je za preživetje Merkurja nujna. V preteklosti se je namreč kljub drugačnim analizam preveč usmerjal v široko potrošnjo v primerjavi s programom obnov in gradenj.

Kakšne so bile doslej ključne pomanjkljivosti pri prodaji?

Največji problem je model trgovin. Imamo na primer dva formata trgovin - Merkur Mojster in Merkur Dom. Vsaka trgovina pa ima drugačno kvadraturo, zaradi česar do kupca ne nastopamo enotno, medtem ko so vse tehnične trgovine v tuji lasti enakega profila. Merkur je imel ob zamenjavi uprave v zalogi 150.000 različnih artiklov, kar teoretično pomeni, da lahko po asortimanu sestaviš tri različne trgovske centre. V našem največjem centru je bilo na primer 58.000 različnih artiklov. To je bila posledica neobvladovanja procesov in upravljanja blagovnih skupin, kar je osnova vsake trgovine.

Se strinjate z ocenami Bineta Kordeža, da je po njegovem odhodu zaradi negotovosti in neperspektivnosti iz podjetja odšlo veliko ključnih kadrov, večinoma h konkurenci, kar bo cokla reševanja Merkurja?

Merkur je zašel v takšno krizo, da je bil odliv kadrov pričakovan. Odšlo je tudi nekaj takšnih, za katere bi bilo bolje, če bi ostali, ampak s tem se je treba spopasti. Odhodi so namreč priložnost, da se v podjetje pripelje ljudi, ki so še boljši, in da se dokažejo tisti, ki doslej te možnosti niso imeli. Glede na vse pomanjkljivosti, ki smo jih ugotovili v poslovnih procesih, pa mogoče nekateri narobe ocenjujejo, da je Merkur zapustila velika množica ljudi, ki so bili ključni za njegovo poslovanje. Vse zamenjave so se izkazale za pozitivne.

Kakšen bo Merkur denimo čez dve leti v primerjavi s sedanjim?

Brez dvoma bo v prvi fazi manjši. Če je na primer na trgu "naredi sam" prodaja padla za približno 20 odstotkov, je treba temu prilagoditi tudi prodajne površine. Poleg tega bo imel samo še naložbe v svojo osnovno dejavnost. Finančni del portfelja, v katerem so na primer delnice Save in Gorenjske banke, ter nepotrebna zemljišča in nepremičnine bomo odprodali.

V čem pa bo za potrošnika Merkurjeva trgovina drugačna, kot je danes?

Večji poudarek bo namenjen orodju, gradbenemu materialu, lesnim izdelkom in podobno, torej programu "naredi sam". Ponudba za široko potrošnjo se bo nekoliko skrčila in spremenila, saj moramo svojo ponudbo prilagoditi gospodarskim razmeram. Merkur mora biti za kupca najugodnejši in najbolj prijazen.

Kakšna pa bo Skupina Merkur?

Osredotočili se bomo na trgovsko mrežo in regijo, v kateri poslujemo, torej od Karavank do Vardarja.

Ena izmed vaših večjih naložb je metalurško podjetje Mersteel, ki je tudi v postopku prisilne poravnave. Kako potekajo pogajanja za njegovo prodajo?

Junija je bilo to podjetje v relativno slabšem položaju kot Merkur. Toda s paketom ukrepov jim je uspelo zelo hitro obrniti trende. Z bankami se je Mersteel nedavno dogovoril za 10 milijonov evrov dodatnih sredstev in sodišču predložil za upnike izboljšan načrt finančnega prestrukturiranja. Interesentov za nakup Mersteela in njegovih hčerinskih podjetij v tujini je bilo v zadnjih mesecih precej. Toda nobena pogajanja niso prinesla za nas zadovoljivih rezultatov. Za zdaj Mersteel posluje presenetljivo dobro, zato se z njegovo prodajo ne mudi. Če ga bo želel kdo kupiti, pa bo moral dati boljšo ponudbo.

Nekaj časa je kazalo, da so lastniki Merkurja - stari in novi, ki so do lastništva prišli lani jeseni z zasegom delnic, s katerimi so bila zavarovana posojila Merfinu - pripravljeni podjetje spraviti tudi v stečaj, ko so pri Merkurju in bankah iskali krivce za svojo zgrešeno naložbo in pomoč pri financiranju menedžerskega odkupa. So se sedaj odnosi z lastniki umirili?

Najboljši pokazatelj je nedavna skupščina, na kateri so lastniki soglasno potrdili dokapitalizacijo. Tudi lastniki so potrebovali čas, da so se sprijaznili, da ima Merkur več težav, kot je bilo razvidno iz javnih objav poslovanja. Vedeti je treba, da je bil Merkur rastoče in ugledno podjetje z močno blagovno znamko. Ko je bilo septembra lani objavljeno popravljeno letno poročilo za leto 2009, torej ko se je izkazalo, da je iz Merkurja odteklo dvesto milijonov evrov in da so dodatnih sto milijonov evrov odnesla prevrednotenja naložb, je bil to šok za vse. Ravno zato je bilo to obdobje do oddaje načrta finančnega prestrukturiranja za nas tako težko.

Konec meseca se izteče enomesečni rok, v katerem lahko upniki vpišejo pretvorbo svojih terjatev v višini najmanj 85 milijonov evrov v lastniške deleže Merkurja, po vaših ocenah pa naj bi pri dokapitalizaciji sodelovali predvsem banke z nezavarovanimi terjatvami in večji dobavitelji. Lastniška struktura se bo po dokapitalizaciji močno spremenila.

Verjetno bo lastnikov kar okoli štiristo. Lastništvo dosedanjih lastnikov se bo znižalo na okoli 40 odstotkov, v lastništvu pa bodo po pričakovanjih prevladovale banke. Ocenjujemo, da bodo imele skupaj večinski lastniški delež.

Zakaj se upniki po vaši oceni odločajo za pretvorbo terjatev v lastniški delež?

V prvi vrsti zato, ker verjamejo, da bodo tako tudi v celoti poplačani. Tisti, ki se ne bodo odločili za pretvorbo terjatev v delnice, bodo namreč po načrtu finančnega prestrukturiranja dobili 60-odstotno poplačilo v petih letih.

Pričakujete, da se bodo želeli lastniki čim prej umakniti iz lastništva?

Zelo verjetno se bo kmalu oblikoval paket za prodajo, težko pa je napovedati, kako velik bo.

Kakšni bi bili najboljši bodoči lastniki Merkurja?

Najbolj optimalno za Merkur bi bilo, da bi imel lastnike, ki bi bili pripravljeni in sposobni podpirati njegovo nadaljnjo rast. Po zaključeni sanaciji bo namreč treba ponovno razmišljati o krepitvi Merkurja v regiji, v kateri je že prisoten. Toda ne bo se več mogel širiti s posojili, ampak z novimi dokapitalizacijami.

Eden od poskusov prejšnje uprave, da bi se izognili prisilni poravnavi, je bilo povezovanje z Mercatorjem, vendar se niti banke niti Sava kot lastnik s tem niso strinjali in so vztrajali pri reševanju Merkurja kot celote. Bi odprodaja poslovnega dela Merkurja Mercatorju lahko rešila Merkur? Je takšno povezovanje smiselno?

Podrobnosti ne poznam. Je pa takšna povezava v prvi vrsti vprašanje za regulatorja trga. Merkur in Mercator sta namreč glavna konkurenta v tehnični trgovini. Njuno povezovanje bi pripeljalo do velike koncentracije na trgu, v določenih segmentih, tudi široke potrošnje, bi skupaj obvladovala tudi 70 odstotkov trga.

Po propadu hrvaške tehnične verige Pevac je ta trg eden od tistih, na katerih bi se lahko že danes širili?

Na Hrvaškem je brez dvoma izpraznjen del trga. Prav tako bi se lahko še širili na srbskem trgu, kjer imamo zgolj tri trgovske centre v dveh mestih. Možnosti za širitev so tudi v Bosni in Hercegovini, kjer imamo trgovski center le v Sarajevu.

Nekdanji predsednik uprave Bine Kordež je skušal v zadnjem času večkrat prepričati javnost, da ni edini niti največji krivec za Merkurjev današnji položaj. Kaj vse je pripeljalo do tega, da se je Merkur znašel na robu preživetja? Je to zgolj menedžerski odkup, zaradi katerega je prišlo do prehitrega izčrpavanja družbe?

Naše analize so pokazale, da je bil ključni razlog odliv 185 milijonov evrov likvidnostnih sredstev za poplačilo posojil Merfina (družbe, prek katere so menedžerji Merkurja izpeljali prevzem, op.p.), kar je povzročilo prezadolženost in nelikvidnost Merkurja. Če se to ne bi zgodilo, bi lahko podjetje še nekaj časa poslovalo navkljub slabostim, kot so napačni poslovni procesi, nedefiniran poslovni model in stroškovna neučinkovitost. V letih 2008 in 2009 pa so težave še poglobile visoke nepotrebne investicije.

Zakaj se je prejšnje vodstvo po vaši oceni ob visoki zadolženosti in obveznosti poplačila posojil za menedžerski odkup odločilo še za visoke investicije, in to v letih, ko je izbruhnila gospodarska kriza?

Morda je razlog tudi v tem, da je Merkur na tak način umetno ustvarjal rast prodaje. Posledica tega je, da so nepremičnine predrage in da jih je preveč.

Bine Kordež je v nedavnem televizijskem intervjuju trdil, da je Merkur julija lani, ko se je sam umaknil, še vedno "solidno posloval". Toda rezultati so se po javno dostopnih podatkih začeli slabšati že v letu 2008. Se je bivša uprava ustrezno in pravočasno odzivala na padec poslovanja?

Merkur junija lani brez dvoma ni bil v solidnem stanju. Tehnično insolventen je bil že konec leta 2009. Do junija lani so samo odlašali z razglasitvijo postopkov, ki so nujni za sanacijo.

Zdi se, da je v Merkurju v preteklosti odpovedal tudi nadzorni svet, če se je lahko pokazal tako velik razkorak med uradnim in dejanskim stanjem. Težko si je predstavljati, da je nadzorni svet spregledal, da je Merkur samo v letu 2009 na HTC Dva, ki ga je nekdanje vodstvo uporabljajo kot vzvod za financiranje menedžerskega odkupa, nakazal 140 milijonov evrov.

Kot je znano, so lastniki na zadnji skupščini izglasovali posebno revizijo, ki bo pregledala poslovanje Merkurja z nekaterimi podjetji v zadnjih letih. Ko bo revizija zaključena, bo jasno, kdo je kaj in zakaj storil narobe. Na podlagi dokumentov, ki nam jih je uspelo pregledati, lahko rečemo, da so težave Merkurja v veliki meri povezane z odsotnostjo korporativnega upravljanja. Iz zapisnikov sej nadzornega sveta ni mogoče razbrati, da bi se kritično pogovarjali o poslih, ki se danes kažejo kot najbolj sporni v sanaciji.

Kaj bo po vaši oceni pokazala izredna revizija? Lahko prinese še kakšno negativno presenečenje?

Veliko novega po mojem mnenju ne bo pokazala. Že revizija KPMG razkriva glavne posle, pri katerih bi lahko govorili o oškodovanju družbe. Pričakujemo, da bo posebna revizija zlasti osvetlila posle, ki so že opredeljeni kot potencialno sporni.

Kot glavne krivce, da so se odločili za menedžerski odkup in da so izčrpavali Merkur, Bine Kordež izpostavlja banke. Zatrjuje, da je do likvidnostnih težav Merkurja prišlo, ker so bile banke poplačane na Merfinu, v kar da je bil Merkur prisiljen. Se strinjate s tem?

Težko komentiram, kaj so banke naredile prav in kaj narobe. Dejstvo pa je, da je bil gospod Kordež zaposlen v Merkurju in kot predsednik uprave Merkurja bi moral v prvi vrsti skrbeti za interese Merkurja. Čeprav poskuša odgovornost za nastali položaj posplošiti in čeprav so morda banke predlagale kakšno transakcijo, je bila njegova osnovna naloga, da zaščiti interese Merkurja in vseh njegovih deležnikov.

Bine Kordež tudi trdi, da se je vseh 200 milijonov evrov iz Merkurja prelilo na račune bank, ki so bile na tak način poplačane kot financerke menedžerskega odkupa, da torej ni šlo za oškodovanje. Je šlo res zgolj za poplačilo bank?

O oškodovanju Merkurja in njegovih upnikov lahko govorimo tudi v primeru, če se bo izkazalo, da so se sredstva iz podjetja odlivala za poplačilo bank.

V Merkurju razpolagate z dokumentacijo, ki bi potrjevala, da so Kordeža banke silile v izčrpavanje družbe?

Če takšna dokumentacija obstaja, je na Nacionalnem preiskovalnem uradu.

Ste morda našli dokumentacijo, iz katere bi bilo razvidno, da so strokovne službe Bineta Kordeža opozarjale na vprašljivost posameznih poslov?

Uprava je bila opozorjena na škodljive posledice določenih poslov. O tem obstaja tudi dokumentacija.

Ste pri pregledu poslovanja naleteli tudi na sume kaznivih dejanj? Iz revizijskega poročila je razvidno, da je Merkur na primer posloval z off-shore podjetji. Vam je uspelo razvozlati namen teh transakcij? Lahko potrdite informacije, da je Merkur na podlagi posojilnih pogodb nakazoval sredstva v tujino, pri čemer naj bi se vnaprej zavedal, da ne bo poplačan?

Prav je, da je skupščina izglasovala posebno revizijo, saj smo se mi morali že doslej posvečati predvsem poslovni sanaciji. Lahko pa potrdimo, da so nekatera hčerinska podjetja poslovala z off-shore podjetji in da je pri tem prišlo do oškodovanja premoženja teh družb in Merkurja. Nadzornemu svetu smo že predložili dokumentacijo, povezano s temi posli. Skupaj smo zavzeli stališče, da vodstva hčerinskih družb nemudoma in v skladu s svojimi pooblastili sprožijo postopke proti odgovornim osebam.

Po zapletenih pogajanjih z bankami in lastniki se zdi, da ste glavnino formalnih težav že preskočili in da prisilna poravnava ni več vprašljiva. Toda v vaših omarah se skriva še veliko okostnjakov. Eden od njih je tudi opcijska pogodba, s katero sta se Bine Kordež in predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser dogovorila za zamenjavo delnic Perutnine Ptuj in Merkurja, torej za navzkrižno lastništvo. Perutnina je že lani zahtevala, da od nje odkupite delnice Merkurja, ki so jih hranili za Kordeža, vendar ste njen predlog zavrnili. Glaser očitno ne namerava odnehati, saj je nedavno zatrdil, da bo na reševanje tega problema počakal do takrat, ko bo Merkur spet delujoči koncern.

Ostajamo lastnik Perutnine Ptuj in Perutnina Ptuj ostaja lastnik Merkurja. Doslej se s tem, kako bi se umaknili iz lastništva, nismo ukvarjali. Imamo pa razdelane scenarije za prodajo deležev v Gorenjski banki in Savi. Ocenjujemo, da je možnost za prodajo teh dveh naložb precejšnja.

Zaradi vsega povedanega nekateri še vedno dvomijo, da bo uspelo Merkurju uspešno prebroditi postopek prisilne poravnave in splezati na zeleno vejo. Kaj bo torej odločilni dejavnik preobrata v Merkurju?

V zadnjih šestih mesecih smo preskočili veliko ovir in brez dvoma bo še težko. Ključno je zato zaupanje! Po svoje je trenutno stanje podobno dilemi o kokoši in jajcu - kaj je bilo prej. Po eni strani je uspeh sanacijskega programa odvisen od zaupanja dobaviteljev, bank, zaposlenih in lastnikov, po drugi pa bo to zaupanje odvisno od doseganja zastavljenih poslovnih ciljev. Če hočemo pomagati Merkurju, moramo začeti verjeti vanj. Tako kot mu zaupamo mi kot uprava, čeprav imamo zelo trhla izhodišča za sanacijo, saj nam lastniki niso zagotovili dovolj kapitala, likvidnostno posojilo smo dobili z zamudo, reprogram posojil pa ni najbolj ugoden. Dobavitelji bodo morali začeti spet verjeti, da lahko Merkur normalno posluje, in bi nam morali že letos začeti odobravati dobavo na odloženo plačilo. Tudi naši kupci bodo morali pokazati zaupanje in začeti ponovno v večjem obsegu obiskovati naše trgovske centre. Kako pomembno je zaupanje, pove podatek, da nam je dan po priprtju nekdanjega predsednika uprave obisk v trgovskih centrih padel za 40 odstotkov, ker potrošniki še vedno povezujejo Merkur z nekdanjim vodstvom in nekdanjim večinskim lastnikom podjetja. Poleg zaupanja moramo poskrbeti, da se bo trend pozitivnih dogodkov v poslovanju nadaljeval, da bomo torej iz meseca v mesec izboljševali prodajne rezultate in rezultate pod črto. Do danes smo se držali vseh dogovorov, zato pričakujemo, da bomo tega zaupanja deležni v največji možni meri. Merkur skratka pri vseh - lastnikih, bankah, dobaviteljih in kupcih - potrebuje še eno priložnost!