Friš je Žurnal24 na na svoj primer opozoril, potem ko je brezplačnik poročal o primeru Valerije Kršlin, ki ji je bila prav tako očitana lažna prijava. Z Vursa so takrat večkrat ponovili, da je, če se stranka ne strinja z odločitvijo inšpektorja, v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku mogoča pritožba.
Na Vursu menijo, da gre pri lažnih prijavah za naklepna dejanja, kjer prijavitelji celo večkrat z namenom reševanja medsosedskih sporov, nagajanja ali iz drugih razlogov izkrivljajo dejansko stanje ali pavšalno, brez utemeljitev podajajo prijave.
Ker je Janko Firšt prijavo zaradi slabega ravnanja z živaljo podal tri tedne prej, kot je bil opravljen inšpekcijski pregled, je brezplačnik zanimalo, kaj piše v njihovem pravilniku.
Na sredini seji odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je Vida Čadonič Špelič, direktorica Vursa povedala, da v pravilniku piše, da se ob sumu mučenja živali odzovejo takoj. Za druga prepovedana dejanja pa naj bi nadzor opravili v enem tednu, a jim to ne uspe vedno. Pojasnila je, da je lani njihovih 205 uradnih veterinarjev opravilo 311 tisoč pregledov, teh pa imajo na voljo vedno manj.
Na Vursu pravijo, da še niso prejeli takšne prijave, ki bi jo določili za lažno, da pa je veliko prijav neuporabnih. Na inšpektoratu za delo pojasnjujejo, da se glob za lažno prijavo se poslužujejo, na inšpektoratu za okolje pa, da so lažne prijave o redke, v tem primeru pa uvedejo prekrškovni postopek.
V društvih za zaščito živali celo svetujejo, naj prijavitelji nepravilnosti, ki jih smatrajo za kršenje zakona, posnamejo, saj prijavljajo sum na tisti dan.
