Pri iskanju razlogov, da se državna zavarovalnica ne bi okrepila v lastništvu Abanke, pa se Marko Kranjec kot nasprotnik državnega lastništva bank očitno ne zaveda vseh posledic, ki jih bo povzročil s svojo odločitvijo.

Največja škoda za Abanko

Ne samo, da je diskreditiral Zavarovalnico Triglav, ki sicer v tem trenutku velja za eno najbolj stabilnih finančnih institucij v državi, ampak je močno poslabšal tudi pogajalsko pozicijo prodajalcev delnic Abanke. Za zdaj s prodajo Abanke slabo kaže, zato se lahko zgodi, da bo večina lastništva ostala v rokah finančno izčrpanih delničarjev, ki nimajo možnosti kapitalsko podpreti naše tretje največje banke. Po ocenah poznavalcev Kranjec škodi predvsem Abanki, saj jo pušča v negotovosti, nestabilna lastniška struktura pa je ključna tudi za bonitetne ocene, na podlagi katerih se Abanka zadolžuje na tujih trgih.

Zavarovalnica Triglav je Banko Slovenije za dovoljenje za pridobitev do 50 odstotkov Abanke Vipe zaprosila novembra lani. Takrat so, kot je znano, nekateri lastniki začeli mrzlično iskati možnost za prodajo svojih deležev. Poleg skupine lastnikov okoli Save in Gorenjske banke, ki so medtem že najeli pravnega in finančnega svetovalca za prodajo dobrih 50 odstotkov Abanke, se 6-odstotnega deleža želi znebiti tudi državni Hit. Ker so v Triglavu kot tretjinskem lastniku Abanke ocenili, da razmere za prodajo niso primerne in niso želeli pristati na prodajni postopek pod prisilo, ki ga vodi Sava, so začeli preučevati možnost za utrditev svojega lastništva prek nakupa Hitovega deleža in celo za morebitni prevzem Abanke, če bi jim uspelo pritegniti še druge investitorje pod vplivom države.

Zavrnitev dovoljenja za pridobitev polovice lastništva so v Banki Slovenije utemeljili z oceno, da se Zavarovalnici Triglav slabša finančna moč, da nima virov sredstev za pridobivanje kvalificiranega deleža in da so vprašljive tudi njene sposobnosti, da bi lahko v prihodnosti pridobivala vire za podporo kapitalske ustreznosti Abanke. Takšna ocena stanja Triglava pa je v nasprotju tudi s stališči Agencije za zavarovalni nadzor, ki se je glede Triglavovih načrtov izjasnila na zahtevo Banke Slovenije.

Neskladje ocen s podatki

Pri oceni, da se zavarovalnici slabša finančna moč so se v Banki Slovenije oprli na revidirani letni poročili za leti 2008 in 2009, ki naj bi kazali na težave v poslovanju Triglava. V tem času sta se zmanjšala kapital in knjigovodska vrednost delnice, bistveno skromnejši pa je tudi poslovni izid, ki je bil v letu 2009 zaradi slabitev celo negativen. Banka Slovenije ob tem spregleda, da so v tem času strmoglavili tudi dobički bank, nad katerimi bdi sama. Mimogrede, samo na račun padca vrednosti NLB je Triglav naredil za okoli 40 milijonov evrov slabitev.

Zagotovilo Zavarovalnice Triglav, da bo v letu 2010 dosegla dobiček, so v Banki Sloveniji odpravili z besedami, da bodo računovodski podatki za lansko leto relevantni šele po opravljeni reviziji. Iz ocene poslovnega izida za leto 2010, ki jo je posredovala uprava Triglava, pa je Banka Slovenije zaključila, da bo zavarovalnica dobiček dosegla predvsem zaradi znižanja zavarovalnih tehničnih rezervacij. Toda priloženi podatki, ki jih je navedla tudi sama, kažejo nasprotno, namreč da je Triglav zavarovalne tehnične rezervacije lani povečal za sto milijonov evrov.

Da bi utemeljila svoje stališče, se je Banka Slovenije lotila tudi ocenjevanja vrednotenja Triglavovih naložb in ocenila, da jih Triglav previsoko vrednoti, saj so v letu 2009 družbe na Balkanu večinoma izkazovale izgubo. Ob tem je treba poudariti, da je vrednotenje naložb od Triglava zahtevala Agencija za zavarovalni nadzor in da ga je potrdil pooblaščeni aktuar.

BS se opira na svoje izkušnje z državnim lastništvom

Banka Slovenije je ocenila, da je računovodsko izkazana finančna moč zavarovalnice večja, kot jo dejansko dosega. Enako po njenem mnenju velja tudi za kapitalsko ustreznost, ki bi jo načrtovani nakup delnic Abanke brez predhodne dokapitalizacije še dodatno oslabil. Ob tem velja omeniti, da kapitalsko ustreznost zavarovalnic ocenjuje Agencija za zavarovalni nadzor, ki že nekaj let na podlagi rednih pregledov ni zahtevala dokapitalizacije Triglava. Banka Slovenije priznava, da ima uprava zavarovalnice pooblastilo za do 15-odstotno povečanje kapitala (odobreni kapital), toda sočasno je ocenila, da je malo možnosti, da bi dokapitalizacijo izpeljala. Pri tem se je oprla kar na svoje izkušnje z bankami v večinski državni lasti, pri katerih je, kot je znano, država dolgo časa oklevala z dokapitalizacijo.

Banka Slovenije kot slabo ocenjuje tudi možnost Triglava za pridobivanje finančnih virov v prihodnosti. Čeprav si je zavarovalnica - za razliko od večine bank - zadala optimistične načrte za obdobje do leta 2013, je Banka Slovenije kritična. Med drugim ji očita, da načrtuje zgolj zmerno rast obsega poslovanja, čeprav je bistvo strategije ravno v tem, da so prednost pred rastjo tržnega deleža dali večji dobičkonosnosti. Kako daleč je šla Banka Slovenije pri iskanju utemeljitve za svoje ocene, pove na primer podatek, da je načrte glede zmanjšanja finančnih odhodkov opredelila kar kot nerealne.

Zavarovalnica Triglav ima zdaj možnost izjaviti o razlogih za zavrnitev dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža. Toda glede na dosedanja ravnanja Banke Slovenije ni pričakovati, da bi ta spremenila stališča. Triglavu bo v tem primeru ostalo še izpodbijanje odločitve prek sodišča.

vesna.vukovic@dnevnik.sisuzana.rankov@dnevnik.si