Sergej Rutenka: Miro Požun je moj športni oče

Celjski gledalci so vas pred začetkom tekme pozdravili z dolgim aplavzom.

Občutki ob vrnitvi v Zlatorog in Celje so bili fantastični, kajti tu je moj drugi dom. Čustveno je bila tekma zame nekaj posebnega, zato sem naredil precej napak. A na koncu se mi je uspelo zbrati in doseči odločilna zadetka.

Barcelona se je kar precej namučila z vašimi nekdanjimi soigralci.

Pred tekmo sem opozarjal, da nas čaka težka naloga, čeprav igrajo Celjani v zelo spremenjeni in pomlajeni zasedbi. Na krilih fantastičnih navijačev so prikazali dobro igro, mi pa smo kljub ne najboljši predstavi zasluženo osvojili točki.

Ker je bila tekma za Barcelono le prestižnega pomena, so mnogi napovedovali, da ne bo igrala na polno.

Celjsko občinstvo sem spoštoval, ga spoštujem in ga bom še naprej. Zato sem bil še toliko bolj presenečen, ko so nekateri s tribun vpili, naj pustim zmago Celjanom. To je od njih nešportno in nesramno. A jaz sem profesionalec in tako, kot sem se nekoč boril v celjskem dresu, se zdaj v Barceloninem. Rokomet je moj kruh in nikoli ne bom popuščal, ne glede na ime nasprotnika.