Prvi mož Agrokorja Ivica Todorić je v pismu predsedniku uprave Mercatorja Žigi Debeljaku predlagal sestanek že v prihodnjem tednu, in sicer je predlagal tri termine sestanka - 8., 9. ali 11. marec. Glede izbire dneva sestanka in ostalih podrobnostih se bosta dogovorili upravi obeh družb. V Mercatorju so zelo veseli pozitivnega odziva s strani Agrokorja in bodo, kot navajajo v sporočilu za javnost, "z največjim veseljem s podjetjem Agrokor začeli pogovore v smeri naše pobude, da se preuči možnost, da družba Mercator od skupine Agrokor odkupi maloprodajno trgovsko dejavnost".

Debeljak je danes na mednarodni novinarski konferenci v Ljubljani izrazil željo po pozitivnem odgovoru Agrokorja na v sredo posredovan interes Mercatorja za preučitev možnosti odkupa Konzuma. Kot je danes ponovil Debeljak, so Agrokorju posredovali prijateljsko pobudo. Podrobnosti v sredo poslanega dopisa predsedniku uprave Agrokorja Ivici Todoriću Debeljak na mednarodni novinarski konferenci v Ljubljani ni navajal. Ponovil je, da gre za prijateljsko pobudo, v kateri je skupina Mercator izrazila interes za preučitev možnosti odkupa Konzuma.

"To je v skladu z našimi strateškimi usmeritvami in tak strateški fokus bi bil koristen tako za obe skupini kot za vse deleženike in širše družbeno okolje," je poudaril Debeljak. Dodal je, da bodo ob morebitnih premikih na tem področju v družbi poskrbeli za ustrezno obveščanje tako lastnikov kot javnosti. Glede na številne govorice o morebitne prevzemu Mercatorja s strani Agrokorja je Debeljak ponovil, da uprava Mercatorja lastniške strukture družbe ne komentira veliko. "To ni naše delo in s tem se ne ukvarjamo," je zatrdil.

Debeljak je sicer v zvezi z lastništvom družbe dejal, da uprava v okviru dopustnih zakonskih možnosti podpira vse aktivnosti lastnikov, ki prispevajo k stabilnosti Mercatorja. "Podpiramo spremembe v smeri stabilnosti lastniške strukture, ki bi Mercatorju prinesle finančno močne lastnike in ki bi podprle strategijo samostojnega razvoja v regiji," je dejal prvi mož Mercatorja.

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) se je sicer zaradi višje cene Mercatorjeve delnice že odločila za nadzorni postopek nad morebitno povezavo. V Agrokorju so za STA danes še pojasnili, da poziva ATVP, da naj se v 24 urah izjasnijo, ali nameravajo dati prevzemno ponudbo, zaenkrat še niso prejeli. Kot so danes za STA pojasnili v ATVP, se mora Agrokor o pozivu izjaviti 24 ur po njegovem prejemu. Dodali so, da je družba na poziv agencije dolžna odgovoriti.

O vračanju udarca iz Ljubljane v Zagreb smo poročali že v današnji tiskani izdaji.

Sindikat v Mercatorju zaskrbljen zaradi morebitnega prevzema

Sindikat v Mercatorju, ki deluje v okviru ZSSS, je zaskrbljen zaradi morebitnega prevzema s strani hrvaškega Agrokorja. Želijo si stabilnega lastnika, ki bi podpiral razvojne načrte, ne pa da bi zaradi lastne prezadolženosti Mercator izčrpaval. Po oceni sindikata je ob načrtih Agrokorja v Mercatorju ogroženih 2200 delovnih mest. "Zaposleni v Mercatorju smo zelo zaskrbljeni glede trenutne situacije, povezane s prevzemom Mercatorja. To je tretji poskus in sedaj vlada največja zaskrbljenost," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejala predsednica sindikata v Mercatorju, ki deluje v okviru sindikata delavcev trgovine pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Vesna Stojanovič.

"Želimo si finančno stabilnega lastnika, ki bo podpiral razvojne načrte Mercatorja ter s tem ohranjal in krepil položaj, ki ga ima Mercator v Sloveniji in tudi širše v regiji, ne lastnika, ki bi zaradi lastne prezadolženosti izčrpaval Mercator in slabil njegov položaj," je dodala. Glede sinergijskih učinkov, o katerih se govori pri morebitnem prevzemu s strani Agrokorja, menijo, da bi ti predstavljali predvsem odpuščanje v logistiki in nabavni službi. "Objavljene so bile številke 10 odstotkov, kar trenutno pomeni okoli 2200 ogroženih delovnih mest," je dejala Stojanovičeva.

Kaluža: Interes Mercatorja je podprt tud s strani hrvaške države

Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Kaluža je opozoril, da bi prevzem verjetno pomenil tudi odpuščanje v živilskopredelovalni industriji. "Posledice so lahko za zaposlene strahovite. Država mora temu jasno reči ne. Prepričani smo, da lahko sprejme določene ukrepe," je dejal in dodal, da si slovenska politika po prodaji Mercatorja leta 2005 ne bi smela privoščiti še druge napake. Kaluža ocenjuje, da je interes Agrokorja podprt tudi z interesi hrvaške države. Oba interesa sta legitimna, pravi, a dodaja, da lahko tudi predstavniki delavcev in Slovenija kot država rečejo, da interesi Agrokorja in Hrvaške niso skladni z njihovimi.

Izvršni sekretar ZSSS Ladislav Rožič je opozoril na nameravane prodaje tudi drugih pomembnih slovenskih podjetij, katerih lastniki so v finančnih težavah. Pri tem je izpostavil, da bilo treba ustanoviti posebne sklade za upravljanje v zasebni lasti, ki bi od bank kupovali zasežene delnice, banke pa bi v zameno za to dobile državne obveznice oz. delnice z državnim poroštvom, ki bi jih nato lahko zastavile za pridobitev dodatnih virov financiranja.

Rožič pravi, da bi bila glede na njegove pogovore z vodji podjetij ta pripravljena vlagati v zasebne sklade. Katera so ta podjetja, Rožič ni želel povedati. Predsednik ZSSS Dušan Semolič je prepričan, da se je treba upreti prodaji uspešnih velikih družb. "Če ne, je to pot k izgubi ekonomske in posledično politične suverenosti države," je dejal in dodal, da je Mercator sistem, na katerega se veže skoraj vsa živilsko predelovalna industrija. "Z blokado polic bi prišlo do zloma sistema. Tisti, ki odločajo, naj imajo tudi te dimenzije pred seboj," je dodal.