Janez Janša: Poročilo o orožju, ki je bilo narejeno leta 1993, odgovarja na vse te insinuacije. Vsaj na 95 odstotkov od njih. Pozovite ministrstvo za obrambo, naj ga objavijo, objavite ga. Jaz sem pripravljen v vašem studiu ali v Stožicah pred 10.000 ljudmi odgovarjati na ta vprašanja. Lahko pride gospod Miheljak, gospod Moge, kdor koli.

Tudi Janša bi bil rad zvezda "Jankovićevih" Stožic (RTVS, 24. februarja 2011)

* * *

Novinarka obenem dodaja: V Sloveniji je preveč dvoličnežev, ki o Guantanamu zgolj tarnajo, storiti pa niso pripravljeni ničesar.

Joseph Musomelli (ameriški veleposlanik): To bi bilo slabo, slabo predvsem za pridržane, ki bodo v priporu ostali dlje. Za ZDA to ne bo velika sprememba, bo pa za ugled Slovenije. Predvsem pa bo lažje meni. Ker bom, ko bo poslej kdo pravičniško govoril o Guantanamu in kakšni drugi zlorabi človekovih pravic, lahko preprosto spomnil, da niso želeli pomagati tem ljudem.

Ameriški veleposlanik v Sloveniji o dvoličnosti dežele gostiteljice (Pop TV, 24. februarja 2011)

* * *

V tej deželi primanjkuje marsičesa. Med drugim tudi dostojanstva. Ne zmoremo samospoštovanja, samozavesti in ne znamo reagirati, ko je treba reagirati. Denimo, nedavno na plakat z vabilom na slovesnosti ob dnevu spomina na žrtve fojb in istrsko-dalmatinskega eksodusa italijanskega prebivalstva, ki sta ga italijanska občina Bastia Umbra in Unija Istranov natisnili ter opremili z znano fotografijo, na kateri italijanski vojaki streljajo v hrbet pet slovenskih talcev, kot da gre, nasprotno, za pobijanje istrskih Italijanov. Nenavadno je, da na prirejeno kontekstualizacijo zločinskega dejanja, vezanega na čas druge svetovne vojne, nihče v Sloveniji ni uradno protestiral, čeprav je poleg civilnodružbene organizacije Unija Istranov na spornem plakatu umeščena tudi občina Bastia Umbre. Ampak recimo, da ni čisto jasno, kdo in kako naj reagira na lokalne in civilnodružbene manipulacije. Veliko bolj neverjetno je, da v Sloveniji zopet gostimo ameriškega diplomata, ki nas obravnava kot drugorazredno kolonijo. Že pred leti sem v kolumni opozarjal na skrajno aroganco, prostodušnost in nespoštljivost, ki si jo ameriški veleposlaniki privoščijo v Sloveniji. Konkretno sem omenil nekatere šokantne izjave veleposlanika Younga za Pop TV in TVS pred odhodom iz države. Pač izjave, ki jih veleposlanik o deželi gostiteljici in v njej ne izreče. Če ni ravno kolonija. Pa se je Youngu v bran oglasil njegov naslednik Roberts, ki mu je bilo treba potrpežljivo pojasnjevati, da nima samo Amerika slovitega prvega amandmaja, ki zagotavlja svobodo religije, govora in tiska, ampak imamo tudi mi 38. člen ustave, ki zagotavlja "svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja...". Ne glede na to, ali se s povedanim velika Amerika strinja ali ne.

O tujih diplomatih se ne razpravlja, dokler oni ne stresajo prostodušnih izjav o državi gostiteljici in njenih državljanih. A ko se spozabijo, je treba kategorično in samozavestno reagirati. Si predstavljate, da bi slovenski veleposlanik v ZDA za ameriške medije govoril na tak način o dvoličnih Američanih, kot govori ekscelenca o nas? Sploh pa je neverjetno ozadje povedanega. Amerika v začetku enaindvajsetega stoletja v zalivu Guantanamo postavi koncentracijsko taborišče, v katero lahko poljubno, brez pravne osnove in zaščite ter kakršnega koli nadzora, ugrabljajo in zapirajo tiste, ki so jih (najpogosteje) brez dokazov proglasili za teroriste in sovražnike. Jih leta in leta drži v ujetništvu, potem pa na druge prenaša svojo sramoto. Kdo je tu dvoličen? Pa da ne bo nesporazuma. Sam sem zelo za to, da sprejmemo kakšnega nesrečnika iz Guantanama. Vendar ga mora Slovenija sprejeti kot svobodnega človeka, po njegovi svobodni volji (!) in mu podeliti politični azil, ker je kot žrtev dolgoletne ameriške nelegalne internacije postal apatrid. In nobenega "sodelovanja" z Ameriko po izročitvi naj ne bo. To naj ne bo usluga Ameriki, temveč pomoč njenim žrtvam. Menim, da tudi denarja za stroške ne bi smeli vzeti od Amerike, ki je storilka, če je azilant žrtev. Niti ne razumem, zakaj bi morali zaradi tega konkretnega primera spreminjati zakonodajo. Kolikor razumem, zdajšnja zakonodaja omogoča podeljevanje statusa političnega begunca. Navsezadnje ga je dobilo kar nekaj ubežnikov z Balkana.

Sicer pa te zgodbe zvodenijo takoj, ko se oglasi Janša. Vse se vrti okrog njega. In s svojo protiofenzivo že žanje uspehe. Tisti mediji, ki so še pred nekaj dnevi govorili, da je manipuliral, potvarjal in lagal, zdaj nevtralno govorijo o "napačno zloženih dokumentih". Še tožilstvo meni, da je s tako prakso diskreditiranja političnega nasprotnika s ponarejenimi dokumenti vse O. K. Že res, da 251. člen kazenskega zakonika (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20082296) sankcionira spreminjanje ali ponarejanje listin, a izražen mora biti naklep, meni tožilstvo. No, v primeru afere Türk je videti ali ne videti naklep izza dejanja svojevrsten test inteligentnosti.

Tako kot je test inteligentnosti tudi knjigovodski pregled trgovine z orožjem. Ni treba biti ravno računovodja, da opaziš, da med obsegom prodaje orožja in vplačilom gotovine v državno blagajno zeva špranja. Razlika je velika, trimestna v milijonih. Pričevanja pred parlamentarno komisijo in dokumenti to razkrivajo. Ker je trgovina z orožjem tema, ki se vedno znova vrača, je sedaj enkratna priložnost, da se jo dokončno in brez preostanka razišče. Vsi, ki hočejo dokazati nedolžnost, bi morali biti zainteresirani.

Janša je menda za. Zato se v kratkem obeta v Stožicah velespektakel, ki ne bo samo zasenčil koncerta Cohena, evroligaške Olimpije, boksarskih spopadov Dejana Zavca. Tudi finale evropskega prvenstva v košarki mu ne bo ravno. To bo spopad vseh spopadov. Novinar Frangež je namreč napisal dve knjigi hudih obtožb na račun trgovcev z orožjem in tako tudi na račun Janše. Zanimivo, nihče do nedavna ni tako hudo obremenil Janše kot Frangež, pa ga serijski tožnik ni tožil. In pred kratkim mu je ponovno vrgel rokavico: "Na gospoda Janšo sem 15. novembra 2008 naslovil dopis, v katerem sem mu postavil nekaj vprašanj, poleg tega pa sem ga povabil na javno soočenje, kraj in čas katerega bi si lahko izbral sam. Ker si je gospod Janša izbral Športno dvorano Stožice, ga prosim, da sporoči še termin." In Janša, ki mi, kot je splošno znano, zaupa, me (skupaj z Rudolfom Mogetom) vabi za sodnika. Lepo. Sem si že nabavil belo srajco in metuljčka. Sodil bom pošteno. Štel bom, takoj ko se mu bodo zašibila kolena. In dvorana bo verjetno podrla dosedanje rekorde obiskanosti. Si predstavljate spektakel? V prvi vrsti pred ringom boksarski navdušenec Pahor s svojimi fanti in vsa slovenska estrada. V VIP-ložah politična elita. Na posebnem sedežu pa ljubljanski župan Janković s pozlačenim lovorovim vencem za zmagovalca. Bitko bo Janša po vsej verjetnosti izgubil, bo pa videl Stožice od znotraj. Kar tudi šteje.

Vstopnice bodo prej ali slej v prodaji na spletu in na vseh bencinskih servisih. Pohitite, da ne ostanete brez. Kot pri košarki.