Otipavanje videli mati in sestra
Župnika s Polenšaka, vasice na obronkih Slovenskih goric, so lani na ptujskem okrožnem sodišču obsodili na pogojno kazen leto dni in pet mesecev zapora, pri čemer so mu kot preizkusno dobo določili obdobje petih let. Kar pomeni, da mu ne bi bilo treba za zapahe, če v tem času ne bi zagrešil kakšnega podobnega kaznivega dejanja. Predsednica sodnega senata Katja Kolarič Bojnec je ob tem dušnemu pastirju izrekla tudi prepoved opravljanja verouka in drugih opravil, pri katerem prihaja v stik z otroki, saj po oceni sodišča "nedvomno obstaja bojazen", da bo župnik svoja dejanja ponavljal. Po prepričanju ptujskega sodišča je 64-letni duhovnik zakrivil spolne napade na štiri deklice, ki naj bi jih otipaval v obdobju od leta 2001 do 2008. Eno od deklic je kar v cerkvi "redno" božal po zadnjici in po bokih, kar sta na sodišču potrdili tudi njena sestra in mati, ki sta župnikovo otipavanje videli na lastne oči. Drugo žrtev naj bi otipaval v svojem avtomobilu, ko jo je peljal z nekega cerkvenega pevskega nastopa, med vožnjo pa jo je začel z roko otipavati po stegnu, od kolena proti mednožju. Tretje deklice naj bi se duhovnik "lotil" kar po verouku v Polenšaku, ko jo je zadržal v učilnici in jo začel spraševati, če ji je "pasalo, ko je prvič", pri tem pa ji je roko položil v predel nad prsi.
Ptujsko sodišče je tudi na podlagi mnenja psihiatrične izvedenke Martine Tomori ugotovilo, da je obtoženi dušni pastir "nedvomno izkazoval pretirano zanimanje za spolno življenje birmancev", njegovo vedenje skozi daljše časovno obdobje pa je predstavljalo nedopusten vzorec "spolno motiviranih ravnanj". Vsa štiri kazniva dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, "je nedvomno izvrševal z zlorabo položaja veroučnega učitelja, ki v vaškem okolju brez dvoma predstavlja izrazito avtoriteto", je v sodbi zapisalo sodišče, ki župniku ni verjelo, da so bili njegovi dotiki izključno prijateljske narave in povsem naključni, kot je trdil sam. Deklic se je namreč dotikal po intimnih predelih. Med sojenjem je sicer prišla na dan še ena zgovorna podrobnost, ki pritrjuje ugotovitvam ptujskega sodišča, saj je ena od prič potrdila, da je bil duhovnik iz prejšnje župnije na Polenšak očitno premeščen prav zaradi podobnih ravnanj.
Mnenje izvedenke jih ni zanimalo
Glede na vse ugotovitve sodišča na Ptuju je še toliko bolj odjeknila odločitev mariborskih višjih sodnikov, ki so ocenili, da otipavanje deklic v tem primeru ni bilo spolno nadlegovanje, zato so Štefka oprostili vseh obtožb. Ob tem bode v oči kar nekaj podrobnosti, denimo dejstvo, da so pričanja deklet prepričala prvostopenjsko sodišče, medtem ko se je drugostopenjsko sodišče pravzaprav povsem oprlo samo na izjave obtoženega dušnega pastirja, ki je trdil, da je šlo vedno za naključne dotike. Iz njegovih izjav je senat mariborskega višjega sodišča, ki mu je predsedoval Miro Lešnik, potegnil sklep, "da ti dotiki nikakor niso bili izvršeni iz kakršnihkoli spolnih pobud ali nagnjenj". Mnenja izvedenke psihiatrične stroke Martine Tomori o nedvomni spolni motiviranosti župnikovih ravnanj višji sodniki niti ne omenjajo, kaj šele, da bi se do njega opredelili. Prav tako je težko spregledati, da višji sodniki nikjer niti ne omenjajo župnikovih besed eni od domnevnih žrtev, ki jo je spraševal, če ji je "pasalo, ko je prvič", ob tem pa ji roko položil tik nad prsi.
Vodja ptujskih tožilcev Milan Birsa precej nenavadne odločitve mariborskih sodnikov ne želi komentirati, strinja pa se, da so "višji sodniki zagotovo premalo upoštevali izpovedbe štirih deklic, čeprav so bile zaradi Štefkovih ravnanj očitno prizadete". Zaradi nepričakovane oprostitve obtoženega župnika tožilstvo ni imelo veliko težav z odzivom na takšno odločitev. Birsa nam je namreč povedal, da so vrhovnemu tožilstvu že dali pobudo, naj v tem primeru na vrhovno sodišče vloži zahtevo za varstvo zakonitosti, saj okrožno tožilstvo samo tega ne more narediti. "Višje sodišče je ocenjevalo samo, ali so v tem primeru podani znaki kaznivega dejanja ali ne, pri čemer se sodniki niso spuščali v dejanska sporna ravnanja, pač pa so zgolj rekli, da to ravnanje ni imelo takšne intenzitete, da bi bilo mogoče govoriti o spolnem dejanju. Mi pa smo seveda prepričani, da so v tem primeru podani znaki kaznivega dejanja, zato je odločitev višjega sodišča sporna," je razloge v prid pritožbi na vrhovno sodišče pojasnil Birsa.
Če bodo pobudo ptujskih tožilcev podprli tudi na vrhovnem tožilstvu, bo imelo tako zadnjo besedo o domnevnih spolnih napadih vrhovno sodišče. Dejstvo pa je, da bo vsaj do takrat mašo in verouk na Polenšaku vodil prav Štefko, ki ga je mariborska nadškofija po odločitvi višjega sodišča vrnila v "njegovo" župnijo.
