Raziskava o politiki vključevanja migrantov primerja integracijske politike v 31. državah v Evropi in Severni Ameriki. Slovenija se je najbolje odrezala na področju združitve z družino, na 5. mesto, in prebivanju za daljši čas, kjer si deli 4. mesto skupaj Portugalsko. Slabše se je sicer izkazala pri politikah, ki pokrivajo dostop do trga dela in na področju izobraževanja, kjer zaseda 24. mesto. Splošna ugotovitev raziskovalcev je, da migranti iz tretjih držav v Sloveniji še vedno uživajo boljše integracijske možnosti od ostalih držav centralne Evrope.
Raziskava primerja, ali vlade omogočajo in nalagajo enake pravice, odgovornosti in priložnosti vsem prebivalcem svojih držav v skladu z mednarodnimi standardi. Glavne ugotovitve, ki jih prinaša raziskava, v vseh sodelujočih državah segajo na različna področja.
Pri političnem udejstvovanju je še vedno značilno odvračanje imigrantov od političnega udejstvovanja ali pridobivanja državljanstva, čeprav se reformne države usmerjajo v pridobitev pravice do glasovanja, dvojnega državljanstva in državljanstva po rojstvu.
Pri izobraževanju pa politika v splošnem neustrezno odgovarja na potrebe novih generacij učencev, ki prihajajo iz različnih kultur. Skandinavske države, ZDA in Kanada sicer pri tem vpeljujejo določene spremembe.
Večina držav zagotavlja enake pravice do dela družinskim članom in rezidentom za daljši čas. Vendar morajo izpolniti veliko pogojev. Skoraj vse države zagotavljajo zakonitim migrantom enake delovne pogoje in dostop do sindikatov po začetku zaposlitve.
Glede protidiskriminacije pa se v številnih državah protidiskriminacijski zakoni zaostrujejo, na primer na Švedskem in v Združenem kraljestvu. Zelo malo držav pa sicer pripravlja odločno politiko izvajanja in ustanavljanja organov za spodbujanje enakosti v družbi, še kaže raziskava.
