Gre za nov indic, ki bi lahko nakazoval, da so Vegrad v poslovanje prek off-shore podjetij, na katere je propadli velenjski gradbinec med letoma 2005 in 2008 nakazal okoli 40 milijonov evrov, silili tudi nekdanji vodilni bankirji v Skupini Hypo. Po dostopnih podatkih je bil namreč Kucher tesno poslovno povezan z Wolfgangom Kultererjem in Günterjem Striedingerjem, prvim in drugim možem celovške banke do leta 2006.
Prav Kucher naj bi imel po poročanju avstrijskih medijev ključno vlogo tudi pri domnevno sporni sto milijonov evrov vredni dokapitalizaciji celovškega Hypo Leasinga, s katero naj bi v banki želeli prikriti naraščajočo luknjo v bilancah. Omenjeno povečanje kapitala je leta 2004 domnevno s posojilom liechtensteinske Hypo Alpe Adria Bank izpeljalo več podjetij iz davčnih oaz, pri čemer naj bi večina novih delnic nato končala v lasti enega od Kucherjevih celovških podjetij. Mimogrede, po poročanju avstrijskih medijev je nekatera od podjetij nabiralnikov, ki so sodelovala v dokapitalizaciji, zastopal liechtensteinski odvetnik Gerold Hoop. Prav ta je bil uradni skrbnik vseh liechtensteinskih podjetij, ki jim je Vegrad nakazoval več deset milijonov evrov za nakupe projektnih podjetij z zemljišči in provizije.
Vse več je torej znamenj, ki kažejo na to, da so Vegrad v poslovanje prek off-shore podjetij vpeljali prav v Skupini Hypo Alpe Adria Bank, ki je bila tudi najpomembnejši financer vseh pomembnejših nepremičninskih projektov propadlega velenjskega gradbinca. Spomnimo, nekdanji član uprave Vegrada Matej Košič je že v petek potrdil, da so ekonomsko težko opravičljiv nakup lastniškega deleža v Rezidenciji Skiper, ki je imela že leta 2007 težave pri servisiranju posojil, od Vegrada zahtevali nekdanji vodilni v Hypu. Pri tem je Košič omenil Josefa Kircherja, ki je do leta 2008 vodil celovški Hypo Leasing, po odhodu pa ga je v upravi banke nasledil Božo Špan. Podobno zahtevo je Vegrad, če gre verjeti Košiču, dobil že dve leti prej ob nakupu projektnega podjetja za gradnjo Celovških dvorov. Takrat naj bi Košič in nekdanja glavna direktorica Vegrada Hilda Tovšak na sedežu slovenske izpostave Hypo Alpe Adria Consultants dobila v podpis svetovalni pogodbi, v okviru katerih je moral Vegrad za "posredništvo in svetovanje pri Celovških dvorih in Rotondi" na račun v Liechtensteinu nakazati več kot pet milijonov evrov.
Po javno dostopnih podatkih iz avstrijskega registra je Kucher še leta 2008 vodil upravni odbor celovškega podjetja Wolkensberg. To je igralo pomembno vlogo v najmanj dveh Vegradovih zgodbah. Poleg tega, da je bilo prvotni lastnik podjetja Vegrad AM, prek katerega je Vegrad gradil Celovške dvore, je imelo do aprila 2008 v lasti četrtino Rezidencije Skiper. Čeprav je imel Skiper takrat ob 20.000 kunah osnovnega kapitala že 145 milijonov evrov obveznosti do celovške Hypo Alpe Adria Bank International, ki je vpisala "plombe" tudi na deležu v lasti Wolkensberga, samo Vegradu pa je za gradbena dela že dolgoval 10 milijonov evrov, je Wolkensbergu za četrtino Rezidencije Skiper od Vegrada uspelo iztržiti 2,5 milijona evrov. Le tri mesece prej, januarja 2008, je podoben manever uspel tudi drugemu celovškemu podjetju, v katerem je imel pomembno vlogo Kucher. Gre za podjetje Jan Privatstiftung, ki je od Vegrada za 17 odstotkov Skiperja prejelo dva milijona evrov. Nekdanji odvetnik Hypo Alpe Adria Bank Kucher je v njem opravljal naloge podpredsednika upravnega odbora, pri čemer so se odločitve v podjetju sprejemale po načelu štirih oči.
Po neuradnih podatkih je sicer lastnik podjetij Wolkensberg in Jan Privatstiftung poslovnež Miro Oblak. Pri tem ostaja neznanka, zakaj je idejni oče Skiperja v upravnem odboru obeh celovških podjetij vsaj do leta 2008 pustil hišnega odvetnika Hypo Alpe Adria Bank. Oblak je namreč že lani hrvaškim medijem razkril, da se je s Kultererjem že leta 2006 sprl zaradi višine nadaljnjih vlaganj v projekt in Vegradove vloge v njem. "Na neki točki sem od banke zahteval, naj prekine sodelovanje z Vegradom, drugače bom odšel jaz. Na koncu sem moral oditi jaz, v banki pa so pustili, da delež prodam, čeprav je bil pod hipoteko," je marca lani tedniku Nacional razkril Oblak.
primoz.cirman@dnevnik.si
sebastjan.morozov@dnevnik.si
