V včerajšnjem Dnevniku smo opozorili, da teče prodaja več kot 30 slovenskih podjetij z več kot 70 tisoč zaposlenimi, država pa nima recepta ne za to, kako oživiti kapitalski trg ne kako aktivno poseči v zaščito slovenskih interesov v izbranih podjetjih. Kot možni institucionalni vlagatelji se pojavljajo tudi pokojninske družbe, ki od leta 1999 zbirajo sredstva v okviru drugega pokojninskega stebra.
Dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, predsednica uprave Prve Group, ne vidi možnosti, da bi lahko pokojninski skladi odigrali pomembno vlogo pri oživitvi kapitalskega trga. Kot razlog je navedla sorazmerno majhen obseg zbranih sredstev, ki skupaj z omejitvami vlaganj v eno investicijo na ravni petih odstotkov pomenijo, da v eno pravno osebo vsi pokojninski skladi skupaj ne morejo vložiti več kot sto milijonov evrov. Poleg tega vlaganje v delnice onemogoča tudi zajamčena donosnost.
Pokojninske družbe kot enega trenutno najbolj perečih problemov drugega stebra izpostavljajo možnost izplačila po preteku desetih let od datuma začetka varčevanja. Po podatkih, ki nam jih je posredoval član uprave Moje naložbe Uroš Ornik, so do zdaj vse pokojninske družbe skupaj zbrale okoli dve milijardi evrov, od tega so jih več kot 95 odstotkov zbrali delodajalci, in ta sredstva je možno izplačati kadar koli po omenjenem roku. "Kot izplačila, ki jih je možno dvigniti kadar koli in v celoti, ta sredstva v veliki meri vplivajo na možno in dejansko naložbeno politiko. Dolgoročnih naložb s kratkoročnimi likvidnimi sredstvi ne gre izvajati," je opozoril.
Po Ornikovi oceni je osnovni problem slovenskega kapitalskega trga kronična nelikvidnost tudi delnic tistih izdajateljev, ki v očeh vlagateljev uživajo največji ugled, na primer delnic Krke. Hkrati na slovenskem kapitalskem trgu primanjkuje naložbenih priložnosti, ob katerih bi ob ustrezni varnosti lahko pričakovali ustrezne donose. Po njegovem mnenju bi se morali izvajalci prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja na trgu pojavljati kot dolgoročni institucionalni investitorji. "Vendar to izključno ob ustrezni likvidnosti, varnosti in donosnosti. Vsekakor pa vodilo pri naložbah ne sme biti zaščita pred razprodajo slovenskih podjetij tujim kupcem. Nacionalnega interesa ne gre braniti s sredstvi, ki jih v dobri veri individualni varčevalci zaupajo v upravljanje kateremu koli izvajalcu, ne da bi se hkrati izpostavljali odkritemu tveganju moralnega hazarda, s katerim imamo vsaj v zadnjih letih v Sloveniji bogate izkušnje. Sredstva varčevalcev vsaj po nam znanih podatkih do zdaj temu niso bila izpostavljena," je poudaril Ornik.
Če bi želeli, da bi bile pokojninske družbe dejavnejše na kapitalskem trgu, bi morali po mnenju Petra Krassniga v zakonodaji sprostiti naložbene politike, kar že vsebuje nova pokojninska reforma. Vsi investitorji pa morajo videti naložbo predvsem kot donosno, je dodal.
"Tudi spremenjena zakonodaja, ki vpeljuje sklade življenjskega cikla, dejansko ne more pomeniti večje spremembe prej kot v desetih letih. Pri tem spremenjena zakonodaja ni niti približno ustrezna, saj ne omogoča niti dovolj velikega obsega zbranih sredstev, še manj pa vlaganja v delnice," je kritična Alenka Žnidaršič Kranjc. Po njenem mnenju bi pokojninski skladi, če bi želeli igrati večjo vlogo na kapitalskem trgu, potrebovali predvsem denar, kar pomeni povečano varčevanje. "Pri nas se enostavno ne zavedamo, da vsa akumulacija, kar je imamo v pokojninskih skladih, kaplja v morje in da pokojninska zakonodaja v sistemu, kakršen je, ne omogoča rasti varčevanja v pokojninskih skladih."
vesna.vukovic@dnevnik.si
suzana.rankov@dnevnik.si
