Do spopada med policisti - oblasti so jih danes samo v grški metropoli mobilizirale več kot 5000, pri čemer so okrepitve prišle tudi iz sosednjih mest - in protestniki je prišlo blizu poslopja finančnega ministrstva na atenskem trgu Sintagma, poročajo tuje tiskovne agencije. Tu so skušali "možje v modrem" zaustaviti več tisoč protestnikov. Ko so policisti uporabili solzivec, so jih mladi napadli z zidaki in drugimi pripomočki, ki so jim prišli pod roke, a se je policija odzvala z novim valom solzivca. Ko je bil trg prekrit z oblakom plina, so se protestniki razbežali na vse strani. Sicer pa se protestniki v prestolnici danes niso ustavili le pred poslopjem finančnega ministrstva. Maskirani mladostniki so namreč v središču Aten poškodovali več postajališč podzemne železnice in mestnih avtobusov, poleg tega pa so zažgali številne smetnjake.

Več sto protestnikov se je po koncu shoda zbralo tudi pred parlamentom, pri čemer so vzklikali gesla zoper vladno politiko. Mnogi med njimi so prepričani, da jo diktirata EU in Mednarodni denarni sklad (IMF). "Borimo se za neodvisnost, ZDA in Nemčiji pa ne dolgujemo niti centa," je med drugim pisalo na transparentih, s katerimi so bili opremljeni. Skupaj je policija pridržala 20 protestnikov, pet med njimi jih je tudi uradno aretirala. Grčijo je danes zajela prva splošna stavka letos. Zaprti so državni uradi, banke, muzeji, motena sta tudi pouk v šolah in javni promet. Na tleh so ostala številna letala, v lukah pa zasidrane številne ladje. Bolnišnice in zdravstveni domovi delajo le z nujnim osebjem, lekarne so zaprte.

"Roke so prekrižali" tudi odvetniki, inženirji in trgovci, ki so zaprli trgovine. Poleg tega so se jim pridružili še novinarji državne in zasebnih televizij ter radia, tako da je mogoče govoriti tudi o medijskem mrku. "Stavki sem se pridružila zato, ker mora vlada nujno popraviti zmedo, ki jo je zakuhala. Imamo politike, ki so oropali državo, pa se še nihče od njih ni znašel pred sodiščem," je razpoloženje stavkajočih opisala Doria Tsirigoti, ki je danes zaprla svoj salon. 24-urno stavko sta organizirala največja sindikata javnega in zasebnega sektorja ADEDY in GSEE, ki skupaj predstavljata 2,5 milijona delavcev oz. polovico grške delovne sile. V stavki poleg delavcev v obeh sektorjih sodelujejo tudi študenti in upokojenci.

Sicer pa so sindikati v Grčiji, odkar je vlada sprejela varčevalne ukrepe, s katerimi se bori proti javnofinančnemu primanjkljaju, organizirali že številne demonstracije in stavke. Lani je tako v tej državi potekalo sedem splošnih stavk zoper vladni načrt zmanjševanja državnih stroškov. Grška socialistična vlada, ki jo vodi George Papandreu, je reforme sprejela po tem, ko je maja lani sprejela finančno pomoč EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). 110 milijard evrov vredno posojilo je Grčijo rešilo pred bankrotom. V zameno za posojilo se je grška vlada zavezala k zmanjšanju javnofinančnega primanjkljaja, ki je leta 2009 znašal 15,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Lani ga je zlasti s pomočjo znižanja plač in pokojnin zmanjšala na šest odstotkov BDP.

Sicer pa sta EU in IMF ravno ta mesec potrdili naslednjih 15 milijard evrov od celotnega zneska mednarodne pomoči, obenem pa sta Grčiji, čeprav že izvaja stroge varčevalne ukrepe, naložili, da mora v prihodnje izvesti še obsežne strukturne reforme ter izpeljati privatizacijo, s katero se bo v proračun nateklo 50 milijard evrov. Se je pa Papandreu v torek v Berlinu srečal z nemško kanclerko Angelo Merkel, ki je ob tej priložnosti dejala, da je mogoče rok, do katerega mor Grčija vrniti mednarodno posojilo, podaljšati. Grški predsednik vlade je obljubil, da bo Grčija še stopnjevala reforme, in sicer tudi na področju izobraževanja ter zdravstvene oskrbe. Prav tako je napovedal ostre ukrepe, s katerimi bodo preprečili utajo davkov.