Vlada, ki je po odstopu Mubaraka dobila oblast v svoje roke, se mora odločiti ali bo iranskima ladjama prižgala zeleno luč. V kolikor se to zgodi, bo to prvo tako prečkanje Sueškega prekopa vse od revolucije islamske repulike leta 1979, poroča CNN. 

Egiptovski uradniki so za CNN povedali, da bo dovoljenje najverjetneje izdano, a Egipt bi se zaradi tega lahko znašel v precejšnjih težavah.

Sueški prekop je interno ozemlje, ki pripada Egiptu. Se pa je slednji leta 1976 s sporazumom Camp David zavezal k temu, da imajo vsa izraelska in plovila ostalih držav pravico prosto pluti čezenj. Gre za pravico, ki temelji še na istanbulski (konstantinopelski) konvenciji iz leta 1888. Pred tem Egipt Izraelu ni dovolil plovbe skozi kanal.

Pretekli teden je egiptovska vojaška vlada dejala, da bodo spoštovali vse svoje mednarodne sporazume, tudi Camp David. Sedaj pa se je država znašla v položaju, kjer mora dovoliti plovbo ladjam, ki pripadajo zapriseženi sovražnici države, ki je z Egiptom sklenila mirovno pogodbo. ''To je vsaj nerodno – če ne kaj drugega,'' je dejal David Schrenker iz washingtonskega inštituta za bližnjevzhodno politiko. Schrenker je dodal, da Iranci želijo v Mediteran poslati dve vojaški ladji, oboroženi z raketami. Njun prehod bi v regiji povzročil še dodatno nestabilnost. ''Ruši stabilnost. Dviguje napetost, še posebej v času tranzicije v Egiptu. To je tipično za sirijsko-iranski oportunizem.''

Schrenker predvideva, da bodo Egipčani kljub temu spustili ladji mimo, doda pa, da ju Mubarak najverjetneje ne bi, a ''med Iranom in Egiptom ni nobene vojne''.

Nekateri analitiki menijo, da bi lahko Washington pritiskal na Egipt, naj prošnjo zavrne. Washington je z Egiptiom leta 2007 namreč sklenil desetletni 13-milijardni paket vojaške pomoči.

Pisali smo tudi že o tem, kako je Egipt ladjama preprečil prečkanje.

V Teheranu shodi v podporo režimu in nove zahteve za usmrtitev opozicijskih voditeljev

Zbrani so med petkovo molitvijo protestirali proti voditeljema opozicije Musaviju in Karubiju. Zahtevali so njuno obsodbo in usmrtitev.

Iranska opozicija je sicer v ponedeljek zbrala več deset tisoč privržencev, ki so protestirali proti tamkajšnjemu režimu in predsedniku Mahmudu Ahmadinedžadu, ki ga obtožujejo, da je bil leta 2009 ponovno izvoljen s pomočjo prevar. Iranska policija je nato s solzivcem in gumijastimi naboji razgnala protivladne protestnike, pri čemer sta umrli dve osebi, več pa je bilo ranjenih.

Že pred začetkom ponedeljkovih demonstracij je policija obkolila hišo, v kateri živi Musavi, in mu tako preprečila, da bi se udeležil demonstracij. Po nekaterih tedanjih navedbah je bil opozicijski vodja v hišnem priporu, v hišnem priporu pa naj bi bil tudi drugi vodja opozicije Mehdi Karubi.