Predsednik ZDA Barack Obama je januarja 2009 napovedal, da bo taborišče v Guantanamo zaprl v letu dni, vendar dve leti kasneje temu cilju ni nič bližje. Bela hiša je sicer pred kratkim zagotovila, da je predsednik še vedno odločen zapreti taborišče, vendar pa ni jasno, kako mu bo to uspelo, saj je januarja letos podpisal zakon, ki prepoveduje selitev ujetnikov na ameriška tla.
Gates v teh dneh pred ameriškim kongresom zagovarja nov proračun Bele hiše za leto 2012 in skupaj z vojaškim vrhom opozarja, da naj kongres ne pretirava s krčenjem obrambnega proračuna. Guantanamo je le eno od vprašanj, ki se pojavlja. Poleg kongresne opozicije zaprtju taborišča naj bi obstajali tudi praktični zadržki. Pentagon ocenjuje, da se je 25 odstotkov ljudi, ki so jih doslej izpustili iz Guantanama, vrnilo na bojišča.
Pred izpustitvijo bi tudi morali potrditi, da se osumljenec ne bo vrnil na bojišča oziroma ne bo predstavljal nevarnosti za Američane. Gates je priznal, da jim doslej ni šlo ravno najbolje pri teh ocenah. Prav tako obrambni minister ne ve, kam bi lahko ljudi izpustili.
V ZDA jih ne morejo, nekaterih ne morejo poslati domov, ker jim tam grozi pregon ali še hujše kršenje pravic kot na Kubi, zavezniške države pa se doslej niso ravno izkazale z gostoljubnostjo do ujetnikov pripravljenih na izpustitev, čeprav so vedno nasprotovale Guantanamo in zahtevale zaprtje.
Namig, da bo taborišče ostalo odprto še za nedoločen čas, je v sredo v kongresu dal direktor ameriške obveščevalne agencije Cia Leon Panetta, ki je v odgovoru na vprašanje dejal, da bi vodjo teroristične mreže Al Kaida Osamo bin Ladna v primeru aretacije najverjetneje poslali v Guantanamo.
