Buzek je sicer pohvalil sodelovanje Hrvaške z njenimi sosedami Slovenijo, BiH in Srbijo pri reševanju odprtih vprašanj. Opozoril je še, da je v pogajanjih nujen tudi napredek glede nekaterih vprašanj, kot so reforma pravosodja, ladjedelnice in sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije.
Kosorjeva je po pogovoru z Buzekom v Strasbourgu še dejala, da hrvaški vladi dodatno moč v zadnjih metrih tega maratona daje zavest, da to dela za svoje državljane. Menila je tudi, da bo Hrvaška aprila lahko zaprla tri pogajalska poglavja. Trenutno so sicer najbolj osredotočeni na vprašanje ladjedelnic in sodelovanje s haaškim sodiščem.
Konec pogajanj bo po besedah Kosorjeve za Hrvaško velika spodbuda, bo pa spodbuda tudi za njene sosede. "Smo dokaz, da je moč izvesti vse reforme," je dejala hrvaška premierka. Buzek pa je dodal, da bo konec hrvaških pristopnih pogajanj pomemben tudi za EU, med drugim v kontekstu sosedske politike in Zahodnega Balkana.
Kosorjeva se v Strasbourgu mudi dan pred razpravo in glasovanjem o napredku Hrvaške na poti v EU. Sešla se je z evropskim komisarjem za širitev Štefanom Fülejem in predsedniki političnih skupin v Evropskem parlamentu.
Med drugim je imela pogovore s predsednikom skupine socialistov Martinom Schulzem, ki je za medije ocenil, da je Hrvaška na poti v EU naredila napredek, med uspehi pa je izpostavil hvaško-slovenski dogovor glede vprašanja meje. Drevi ima Kosorjeva na programu še nagovor poslancev iz vrst Evropske ljudske stranke.
