Zgodovina institucije, nastanjene na elitni lokaciji v centru Manhattna, ki je postala mit in je prešla v splošni umetniški vokabular, je tesno povezana z vzhajajočimi kapitalskimi elitami, ki so v začetku 20. stoletja začele izdatno podpirati umetnost in obenem diktirati njen tok. Leta 1928 so žene vodilnih poslovnežev, z Abby Rockefeller na čelu, staknile glave in ustanovile muzej, ki se je v sedanje domovanje preselil leta 1939, ko sta Philip Goodwin in Edward Durell Stone ustvarila svojo arhitekturno mojstrovino.
Nabor stotih avtoric
Prav iz časa ustanavljanja zbirke in muzeja izvira dobršen del fonda razstave iz serije Pictures of Women (Slike žensk) s podnaslovom Zgodovina moderne fotografije, ki je poleg osrednje retrospektive newyorških abstraktnih ekspresionistov trenutno ena najbolj reprezentativnih postavitev znotraj bogatega programa. Na ogled je postavljen nabor približno stotih avtoric iz različnih obdobij in prostorov, kjer seveda prevladuje ameriško kulturno okolje, vendar razstava ne prinaša dramatičnih sklepov in novih zgodovinskih umestitev.
Pregled ustvarjanja ženskih umetnic v polju fotografije pač ne vzdrži nekega linearnega narativnega toka, ki bi ga bilo mogoče dosledneje kategorizirati, in morda prav zato ubira pota kronološkega prereza. Začetek časovnega potovanja je postavljen v leto 1850, ko je Britanka Anna Attkins kot ena prvih žensk ustvarila serijo rudimentarnih fotografij z rastlinskimi motivi. Rdeča nit je prisotna zlasti v politični in družbeni komponenti, ki postopoma vodi od časa, ko je že sama prisotnost žensk v polju ustvarjanja pomenila radikalno dejanje, do obdobja popolne emancipacije. V tej luči lahko vidimo studijske kompozicije Julie Margaret Cameron, četudi je upodabljala predvsem fiktivni mitološki svet in nekonvencionalne portrete prijateljev in družinskih članov. Trideset let kasneje, na prelomu v 20. stoletje, je bila splošna klima seveda že dodobra spremenjena. Frances Benjamin Johnston je, denimo, delovala v javni sferi in kot vestna fotožurnalistka inovativno dokumentirala življenje zlasti višjega družbenega sloja.
Prepletanje kontekstov
Hitri tehnološki napredek in spremenjeni družbeni kontekst sta omogočila povsem drugačne formalne in vsebinske pristope, ki jih je v 30. letih prejšnjega stoletja posvojila Margaret Burke-White. Kot članica komunistične partije je bila prva tuja reporterka, ki ji je bil dovoljen vstop v Sovjetsko zvezo, kjer se je navzela formalne logike fotografiranja iz nenavadnih zornih kotov, ki je izražena v podobi plavžev Fordove tovarne v Detroitu iz leta 1930. Avantgardna estetika Weimarske republike je izražena v delu Hannah Hoch, medtem ko njen protipol predstavlja Hitlerjeva ljubljenka Leni Riefenstahl z vzvišenimi podobami postavnih atletov. Socialna komponenta recesijske Amerike v 30. letih je nakazana v delu Dorothee Lange, ki se skozi portrete posameznih protagonistov z obrobja obrača na širše zgodovinske in družbene kontekste.
Stvarnost svojega časa na svojstvene načine zrcalijo tudi sodobnejše avtorice. Helen Lewitt z veliko mero družbene kritike izpostavlja neolepšane podobe ulic ameriških mest v razponu več desetletij; Tina Barney ustvarja kompleksne akcijske portrete lastne družine in prijateljev, ki odslikujejo kompleksno podobo ameriškega srednjega sloja; Nan Goldin obsesivno raziskuje intimni svet boemske newyorške srenje, ki mu tudi sama pripada, kar se odlično zrcali v srhljivem avtoportretu Nan One Month After Being Battered iz leta 1984.
Izbor vključuje tudi v produkcijskem in sporočilnem smislu mejna področja fotografije kot najbolj razširjenega vizualnega medija, kar poosebljajo Barbara Kruger in skupina Guerilla Girls, ki so rabo fotografije podredile potrebam učinkovitega izpostavljanja uporniških sporočil na način oglaševalske industrije. Bolj kot popolno zgodovino fotografskih ustvarjalk razstava v svojem feminističnem podtonu odraža ključne spremembe, ki so se v družbi in umetnosti postopoma dogajale v zadnjem stoletju in pol. Dandanes, ko so ženske pogosto vodilne predstavnice tudi v tokovih sodobne umetnosti, je tovrstna bitka med spoloma nepreklicno končana in prehaja v zgodovino – in muzej.
