Čeprav je Banka Slovenije morda res pristala na takšno začasno vodenje banke, in čeprav imata oba člana začasnega vodstva licenco avstrijskega bančnega regulatorja za njuno funkcijo v matični banki, pa takšna rešitev ni skladna z zakonom o bančništvu. V njem namreč začasno vodenje banke ni opredeljeno. Dopušča ga le zakon o gospodarskih družbah, vendar za banke velja poseben zakon. Še več; po zakonu o bančništvu morajo člani uprave banke opravljati posle vodenja banke za polni delovni čas, najmanj en član uprave banke mora imeti zadostno znanje slovenskega jezika, primerno za opravljanje dolžnosti člana uprave banke, uprava pa mora voditi posle banke v Republiki Sloveniji.

Zato ne presenečajo pozivi, da bi morala Banka Slovenije ukrepati in v Hypo banki nemudoma imenovati izredno upravo, ki bi preverila tudi poslovanje banke, saj sami lastniki banke dosedanje vodstvo sumijo vrste nezakonitih ravnanj. Na vprašanje, kako bodo ukrepali glede na to, da banko vodi uprava brez zakonsko predpisanega dovoljenja, v Banki Slovenije od srede niso odgovorili. Namesto tega so včeraj sporočili, da so menjavo vodstva banke Hypo Alpe Adria "sprejeli kot legitimno ravnanje nadzornega sveta oziroma lastnika banke".

V Banki Slovenije so povedali, da jim je nadzorni svet zamenjavo pojasnil. Kot kaže, se Avstrijci ukrepom Banke Slovenije poskušajo izogniti tako, da so podlago za imenovanje vodstva brez ustreznega dovoljenja našli v členu zakona o bančništvu, ki določa razloge za začetek prisilne likvidacije. Kot enega izmed razlogov namreč zakon navaja primer, ko je član uprave razrešen ali odpoklican in nadzorni svet v roku treh mesecev ne imenuje novega člana uprave v skladu z zakonom ter banka zaradi tega nima najmanj dveh članov uprave. Povedano drugače; nadzorni svet Hypa je očitno uporabil tolmačenje, da ima tri mesece časa, da vodenje banke prevzemata člana uprave z dovoljenjem Banke Slovenije, čeprav neposredne povezave med zakonito imenovanim vodstvom in prisilno likvidacijo ni. Vprašanje je tudi, kaj bi se zgodilo, če bi Banka Slovenije po treh mesecih, kolikor znaša njen zakonski rok za odločanje o izdaji dovoljenja, zavrnila izdajo dovoljenja novoimenovanima kandidatoma.

Z izsledki interne preiskave Banka Slovenije še ni seznanjena, so še pojasnili in dodali, da so že stopili v stik tudi z avstrijskim nadzornikom FMA, kar je mnoge začudilo. Banka Slovenije ima namreč vse pristojnosti za nadzor v Hypo banki, ki je samostojna banka in mora poslovati v skladu s slovensko zakonodajo. Sporne posle, ki so bili med drugim razlog za zamenjavo, pa je Dnevnik začel razkrivati že pred meseci. Ob tem velja omeniti, da ima Banka Slovenije poleg vseh ostalih ukrepov možnost članom uprave vzeti dovoljenje, vendar tega v primeru Hypo banke ni storila. Zato se ob zadnjih dogodkih mnogi sprašujejo, ali ni zatajil tudi nadzor regulatorja trga. V Banki Slovenije sicer zagotavljajo, da opravljajo nadzor v Hypo banki in ob ugotovljenih nepravilnostih ukrepajo v skladu z določbami zakona o bančništvu.

Prosili smo jih tudi za pojasnilo, kdaj nameravajo javnost obvestiti, ali je poslovanje Hypo banke stabilno. Včeraj, torej tretji dan po menjavi, so le zagotovili: "Interna preiskava ne vpliva na varnost vlog v banki, saj ima banka zadostno kapitalsko ustreznost, prav tako to ne vpliva na obstoječa pogodbena razmerja komitentov s to banko."

vesna.vukovic@dnevnik.si

suzana.rankov@dnevnik.si