Samo prejšnji mesec so se cene hrane in brezalkoholnih pijač povišale za 2,4 odstotka (najbolj zelenjava, za 9,9 odstotka, sadje za 4, mleko, mlečni izdelki in jajca za 2,8, olja in maščobe za 2, sladkor in konditorski izdelki za 1,7 odstotka), ker pa so dobavitelji zaradi močnega naraščanja surovin na svetovnih trgih napovedali dodatne podražitve hrane, se bo to na inflaciji poznalo šele ta mesec. "Če trgovci znižajo marže, lahko ostanemo na enaki ravni, če se zadeva obrne v drugačno smer, pa lahko pride do večjih povišanj cen, kot so jih napovedali sami proizvajalci," ocenjuje Ema Mišič.

A je to, da bi trgovci znižali marže in rabate, utopično pričakovanje. "So izrazito zadolženi, zato bi s tem ogrozili svoj obstoj. Od nekod morajo vzeti vire za financiranje svojega poslovanja, njihova prednost pa je, da jih zlahka vzamejo dobaviteljem," pojasnjuje Aleš Kuhar. Javna skrivnost je namreč, da trgovci živilce močno odirajo, a ne toliko z maržami (to je pribitek trgovca k nabavni ceni izdelka) kot predvsem z rabati, superrabati (popusti, ki jih da dobavitelj trgovcu). Nekateri rabati so zapisani na fakturi, ki je vidna vsem, tudi davčni službi, cela kopica pa je nevidnih popustov (denimo prispevek dobavitelja trgovcu za humanitarno dejavnost, sponzoriranje športa...), ki jih uradna statistika ne zajame. Trgovec od dobavitelja zahteva, denimo, dodatne polletne, letne popuste glede na količino blaga, ki mu ga je prodal, ali to, da mu dobavitelj določeno količino blaga dostavi brezplačno...

"Pri nas maloprodajne cene zbezljajo zaradi visokih rabatov, vendar tega ne bomo mogli preprečiti z nobenim zakonom. Če bomo vanj zapisali, da trgovci od dobaviteljev ne smejo terjati denarja za sponzoriranje nogometa, si bodo izmislili novo postavko, denimo sklad za letovanje otrok. Milijon zvijač je na voljo. Kako to preprečiti z zakonom?" se ob zamisli kmetijskega ministra Dejana Židana, da bi trgovske marže omejil z zakonom, sprašuje Aleš Kuhar. Tako zapletenih in kompleksnih izkrivljanj, kot se dogajajo v razmerju med trgovci in dobavitelji, po Kuharjevem mnenju ni mogoče odpraviti z zakonom, ki bi ga nekdo napisal v enem mesecu. To bi pomenilo uvedbo kubanskega režima, ki za odprto gospodarstvo ni sprejemljiv. "Treba bi bilo sprejeti sveženj zakonov in določiti način posredovanja države v odnose v agroživilski verigi. Toda želje in discipline za kaj takega ni," opozarja Kuhar.

Državni statistiki podražitve hrane v zadnjih štirih letih pripisujejo različnim razlogom. V letih 2007 in 2008 naj bi bila glavni krivec uvedba evra, čemur pritrjuje tudi Kuhar. "Zaokroževanje cen ob uvedbi evra se je deloma poznalo tudi pri hrani. To je davek, ki so ga plačali vsi, ki so sprejeli evro, imamo pa zaradi njega več plusov na drugih področjih," meni agrarni ekonomist. V zadnjem letu se draži predvsem uvožena hrana, cena domačim proizvajalcem pa ne raste tako močno. "Coca-Cole in drugih tujih dobaviteljev slovenski trgovci ne morejo prisiliti v rabatni cunami, kot lahko naše," pojasnjuje Kuhar.

Glavni krivec za višanje cen hrane, zlasti v zadnjih mesecih, so po mnenju poznavalcev podivjane cene surovin na svetovnih trgih. Toda te surovine stanejo enako tako slovensko kot avstrijsko, italijansko, madžarsko predelovalno industrijo, kako to, da se, ko te podražitve živilci vnesejo v svoje izdelke, njihove maloprodajne cene v Sloveniji povišajo bolj kot v sosednjih državah? Aleš Kuhar: "Ko slovenski dobavitelj to podražitev vstavi v rabate, superrabate, ki so pri nas zelo visoki, se oblikuje višja maloprodajna cena," slovensko matematiko razloži Kuhar.

In doda, da so letos kmetijski trgi povsem zblazneli. "Kašče z žiti so polne, Evropa je imela lani razmeroma normalno žetev, cene žit na svetovnih trgih pa drvijo navzgor s takšnimi deleži, da jih že leta ne pomnim. Tega si ne moremo razložiti. Vsi samo gledamo in se čudimo. Toda za to blazno rast cen ni nobene stroškovne podlage, kajti cene gnojil, nafte in fitofarmacevtskih sredstev so bile lani normalne. Očitno gre za globalni kartel, za ogromne korporacije, ki obvladujejo distribucijsko verigo. Vlada kolektivna evforija, ki je po moji oceni strateško upravljana. Drugače si ne znam razlagati tega, da se je Vladimir Putin lansko poletje postavil pred mikrofon in napovedal, da bo Rusija zaradi suše ustavila izvoz žit, kar je cene čez noč dvignilo za 20 odstotkov," našteva Kuhar.

Zaradi vsega opisanega direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle za prihodnje mesece napoveduje nadaljnja povišanja maloprodajnih cen hrane.