Pri izračunu teh koeficientov na ministrstvu upoštevajo kazalnike razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnosti občine, kot so denimo število delovnih mest v občini, indeks staranja prebivalstva, stopnja registrirane brezposelnosti, delež prebivalcev, ki imajo priključek na javno kanalizacijo, število kulturnih spomenikov, poseljenost občine in podobno.

Mladi so se odselili

Po številkah sodeč je torej najmanj razvita občina Solčava. Njen župan Alojz Lipnik je pojasnil, da pri njih na 102 kvadratnih kilometrih živi zgolj 540 prebivalcev. "V vasi Solčava, ki je središče občine, živi le en šoloobvezni otrok. Ljudje so se v preteklosti množično odseljevali, ostali so pretežno starejši," je opisal razmere v občini župan, ki pa je ugotovil, da ravno zaradi slabe razvitosti zadnja leta lažje pridejo do državnega in evropskega denarja, s katerim skušajo zagotoviti boljše okolje tako za mlade družine kot za podjetnike.

Klikni za povečavo.

Od koeficientov razvitosti je namreč odvisno tudi to, v kolikšnem deležu lahko država pomaga občinam pri njenih naložbah. Če se občina Solčava na primer odloči za gradnjo vrtca ali šole in ji uspe na razpisu od države pridobiti sredstva, ji lahko država financira naložbo v celoti, medtem ko denimo občina Trzin v nobenem primeru ne more dobiti več kot 50 odstotkov vrednosti naložbe. Poleg tega je vedno razpisanih manj sredstev, kot je potreb v občinah, in tudi na izbor projektov, ki bodo dobili denar od države, vpliva razvitost občine. "Zato v praksi Trzin skoraj ne more računati na denar od države," je povedal njegov župan Anton Peršak. Tako raje poskrbijo, da v proračun dobijo vse prihodke, ki jih lahko. "Zelo dosledno denimo pobiramo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. To sicer ni najvišje v državi, a skrbimo za dobre evidence nepremičnin, tako da to dajatev poberemo res od vseh," je ponazoril Peršak. Dodal je, da je gonilo razvoja v njihovi občini tudi tradicija obrti in podjetništva.

Več denarja za Veržej, manj za Kranj

Opozoril je, da je politika države destimulativna, saj so tiste občine, ki same skrbijo za svoj razvoj, za to pravzaprav kaznovane ravno z manjšim sofinanciranjem naložb. Tako "kazen" bo okusila tudi Mestna občina Kranj. Ta je bila v minulih dveh letih upravičena do 70-odstotnega državnega sofinanciranja naložb, zdaj lahko računa kvečjemu na 60 odstotkov. Kranj se je namreč v tem času razvil. Pravzaprav se je njegov koeficient dvignil z 1,19 na 1,20 - torej zgolj za stotinko. A ga bo to stalo omenjenih 10 odstotkov državnega denarja pri naložbah. Nekdanji kranjski župan Damijan Perne je povedal, da ga tak podatek žalosti. "Pri svojem delu nisem nikoli špekuliral z raznimi koeficienti, želel sem le dvigniti kvaliteto življenja občanov, okrepiti turizem in za to bo Kranj kaznovan. Gre za nenavaden način destimulacije razvoja," je dejal Perne.

Nasprotno zgodbo pa imajo v Veržeju. Njihov koeficient razvitosti je precej padel, prej so bili upravičeni do 80-odstotnega sofinanciranja naložb od države, zdaj so do 100-odstotnega. Župan občine Slavko Petovar je dejal, da je k slabši uvrstitvi na lestvici razvitosti zagotovo pripomogla gospodarska kriza, saj je brezposelnost v občini v zadnjih letih s šest zrasla na okoli petnajst odstotkov, ugasnilo je tudi veliko majhnih podjetij in obrti. Petovar upa, da bodo kmalu sprejeli prostorski načrt, na podlagi katerega bi omogočili gradnjo objektov tudi za manjše storitvene dejavnosti. Drobno gospodarstvo je namreč eno od področij, ki si ga želijo spet okrepiti, poleg tega spodbujajo še prodajo kmetijskih izdelkov. Njihov največji razvojni adut pa je turizem s termami Banovci na čelu, a kot je povedal župan, je lastnik term kranjska Sava, ki se trenutno ukvarja s svojimi težavami in ne z razvojem Veržeja.

Vlada pa pripravlja novi zakon o financiranju občin, za katerega vsaj bolj razvite občine upajo, da bo zanje bolj ugoden od sedanjega.