V parlamentarni postopek ga pošilja po rednem postopku, državni zbor pa naj bi novelo sprejel aprila. S prihodnjim letom naj bi na agencijo že prešli vsi postopki pred uradom.
Medtem ko bo še vedno direktor agencije tisti, ki bo sprejemal odločitve o uvedbi postopka in preiskave, bo končne odločitve sprejemala novoustanovljena komisija za varstvo konkurence. Gre za nov organ, ki bo sestavljen iz petih članov s petletnim mandatom, ki jih bo imenoval državni zbor - štiri na predlog vlade, enega na predlog sodnega sveta. Dva člana bosta izbrana izmed strokovnjakov s področja varstva konkurence, trije izmed zaposlenih v agenciji. Direktor agencije, ki ga bo imenovala vlada, mandat pa bo lahko ponovil le enkrat, pri odločitvah ob zaključku postopka ne bo sodeloval.
Zdaj za vsako zadevo posebej sprejema odločitve oblikovani tričlanski senat urada. Temu predseduje direktor, vanj pa v vsaki konkretni zadevi imenuje še dva zaposlena v uradu. Senat bo ohranjen, le da ga bodo od zdaj sestavljali člani zgoraj omenjene komisije. Izbrani bodo naključno z žrebom, kar pomeni, da ne bo vnaprej znano, kdo bo odločal o posamezni zadevi, kar naj bi zmanjšalo možnost morebitnih vplivov in povečalo strokovnost.
Če bodo o postopkih pred agencijo odločali direktor, senat in komisija, pa bo njihovo delo nadzoroval svet agencije. Ta bo petčlanski, imenovala ga bo vlada, med njegove pristojnosti pa bo spadalo imenovanje in razreševanje direktorja urada, sprejemanje aktov in letnih načrtov. V preteklosti se je pojavljala ideja, da bi za večjo zagotovitev neodvisnosti tudi svet agencije imenoval državni zbor in ne vlada, a so misel očitno opustili.
Agencija, ki ne bo več vezana na finančni načrt ministrstva za finance, ampak bo imela svojo proračunsko postavko, naj bi v prihodnjih letih dobila več denarja. Po predlogu letos 100.000 evrov, v naslednjih treh letih pa po 300.000 evrov več. Agencija se bo financirala tudi s taksami za priglasitev koncentracije, ki so v Sloveniji znatno nižje kot v državah Evropske unije, ni pa izključena možnost, da se ne bi povečale.
Urad za varstvo konkurence čaka na večjo samostojnost že več let. Medtem ko nekdanji minister za gospodarstvo Andrej Vizjak o izločitvi urada izpod okrilja ministrstva ni razmišljal, je njegov naslednik Matej Lahovnik spremembe zakona, ki bi urad osamosvojile, napovedal že za minulo leto, predlog zakona pa je bil nared že marca lani. Zdaj že bivši direktor urada Jani Soršak je dejstvo, da mu urada ni uspelo osamosvojiti, označil za svoj največji neuspeh.
katja.svensek@dnevnik.si
