Na drugi strani pa so se razmere na razvitih trgih že popravile, prilivi v evropske in ameriške sklade pa se približujejo predkriznim ravnem. Samo v prvih enajstih mesecih minulega leta so imeli evropski vzajemni skladi za okoli 200 milijard evrov neto prilivov, približno 250 milijard dolarjev neto prilivov pa so v prvih desetih mesecih minulega leta imeli vzajemni skladi v ZDA. Po ocenah Abramoviča je lani pozitivne prilive zabeležilo le pet domačih družb za upravljanje, medtem ko so se preostale ponovno soočale z neto odlivi. Nizke prilive v vzajemne sklade Abramovič pripisuje predvsem neugodnim razmeram na Ljubljanski borzi in visoki ravni obrestnih mer na depozite v primerjavi z ostalimi evropskimi državami, negativno pa vplivajo tudi preoblikovanja investicijskih družb v vzajemne sklade. Po izteku obdobja kazenskih provizij se namreč običajno povečajo pritiski na izstop iz nekdanjih investicijskih družb, kar se negativno odrazi na celotni industriji vzajemnih skladov.
Daleč največji vlagatelj v domače sklade so v zadnjem obdobju predvsem zavarovalnice oziroma naložbena zavarovanja, ki po ocenah Abramoviča letno prispevajo kar okoli 75 milijonov prilivov v domače sklade. Tako ne preseneča, da so lani po za zdaj še neuradnih podatkih neto prilive beležile predvsem tiste družbe za upravljanje, ki upravljajo z vzajemnimi skladi, na katere so tudi vezana naložbena zavarovanja.
matjaz.polanic@dnevnik.si
