Po novem se bodo kmetijska in gozdna zemljišča glede dejanske rabe v zemljiškem katastru razvrščala le v ti dve osnovni skupini, namesto podatka o katastrskem razredu pa se z zakonom uvaja podatek o boniteti zemljišča, ki opredeljuje relativno kakovost oziroma proizvodno sposobnost kmetijskih in gozdnih zemljišč, primerljivo na ravni cele države, obenem pa odraža tudi absolutno proizvodno sposobnost, merjeno v bonitetnih točkah glede na naravne značilnosti vsakega zemljišča.

Bistvene predlagane rešitve so med drugim, da se katastrski dohodek določa kot potencialni tržni dohodek od prodaje kmetijskih pridelkov, ki ga je mogoče doseči ob običajni uporabi kmetijskih in gozdnih zemljišč, in da se metodo ugotavljanja katastrskega dohodka veže na tehnološka izhodišča, ki se določijo v posebnih kalkulacijah za ta namen in se v najmanj petletnih intervalih preverjajo glede na spremembe v kmetijski praksi.

Upoštevala se bo že omenjena boniteta zemljišča

Poleg tega se bo kot kazalec proizvodne sposobnosti zemljišča upoštevala že omenjena boniteta zemljišča, kot je evidentirana v zemljiškem katastru, vrsto rabe zemljišča pa se bo določalo na podlagi podatkov o podrobnejši dejanski rabi.

Da bi se čim bolj realno sledilo spremembam ekonomskega okolja, se bodo letno spremljale spremembe cen vhodnih surovin in kmetijskih proizvodov ter letno preračunaval katastrski dohodek ob upoštevanju triletnih drsečih povprečij cen.

Poleg tega se kot organ, ki bo pristojen za izvajanje nalog ugotavljanja katastrskega dohodka, ki vključujejo od pridobivanja in evidentiranja potrebnih podatkov do njegovega izračunavanja, predlaga Geodetska uprava RS.

Zakon opredeljuje tudi pristojnosti različnih zainteresiranih resorjev v postopkih ugotavljanja katastrskega dohodka, poleg Gursa so to npr. še ministrstva za finance, okolje in prostor ter kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Teoretično med dohodkoma ne bi smelo biti večjih razlik

Kot navaja vlada v obrazložitvi zakona so izhodišča za novo metodologijo ugotavljanja katastrskega dohodka zelo podobna izhodiščem, ki veljajo za obstoječi sistem, zato teoretično med današnjim katastrskim dohodkom in dohodkom, izračunanim po novem, ne bi smelo biti bistvenih razlik.

Glede na to, da pa je katastrski dohodek v povprečju danes glede na realni dohodek podcenjen za od 50 do 70 odstotkov, pa je po navedbah vlade pričakovati, da se bo zaradi novosti v povprečju vsaj nekoliko zvišal.

Glede na to, da se bo katastrski dohodek po novem vsako leto na novo izračunal, bodo te spremembe tudi tekoče upoštevane, izračuni pa bolj realni kot do sedaj.

Doslej izvedene simulacije sicer po navedbah državne sekretarke na finančnem ministrstvu Mateje Vraničar kažejo, da bi se katastrski dohodek na kakovostnih zemljiščih lahko zvišal, na slabših zemljiščih pa glede na sedanjo raven lahko tudi pomembno znižal.