Kot so danes še sporočili iz poslanske skupine SDS, ob tem predlagajo, naj na sejo odbora povabijo notranjo ministrico Katarino Kresal, pravosodnega ministra Aleša Zalarja, generalnega direktorja policije Janka Gorška, direktorja murskosoboške policijske uprave Draga Ribaša, sodnika okrajnega sodišča Murska Sobota Branka Palatina in tiskovnega predstavnika murskosoboške policijske uprave Jožeta Pršo.
Na zahtevo SDS bo sicer v petek odbor DZ za zunanjo politiko na nujni seji razpravljal o "enostranskih dejanjih Hrvaške, ki prejudicirajo odločitve arbitražnega sodišča v škodo Slovenije in pomenijo kršitev in nespoštovanje arbitražnega sporazuma".
Na polju na območju Hotize je 22. januarja umrla starejša slovenska državljanka. Kot zahtevi za sklic pojasnjujejo v SDS, se izjave policije in vrhovnega sodišča glede dogajanja, ki je sledilo, razlikujejo. Policija trdi, da se je dežurni preiskovalni sodnik Branko Palatin izrekel za nepristojnega za obravnavo tega primera, češ da je truplo najdeno na hrvaški strani katastrske meje, vrhovno sodišče pa, da se je odrekel ogleda trupla, ker na njem ni bilo znakov nasilja in ker je imel sočasno drugo delo.
Ne glede na različne trditve po navedbah SDS ostaja dejstvo, da je slovenska policija v nadaljevanju na kraj dogodka poklicala hrvaško policijo, ki je opravila ogled trupla pokojne. SDS ob tem opozarja, da so slovenska policija in pravosodni organi vse do osamosvojitve Slovenije nadzirali celoten levi breg reke Mure, torej so nad tem območjem v celoti izvajali oblast, ne glede na to, da je na levem bregu reke Mure del hrvaškega katastrskega ozemlja.
Skupna izjava o izogibanju incidentov med slovensko in hrvaško vlado iz leta 2005 navaja, da so vsa dejanja katere koli strani po 25. juniju 1991 neveljavna in nimajo učinka na določitev dokončne meje med Slovenijo in Hrvaško. Enako določilo je vsebovano v arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško, kar prav tako pomeni, da oblast na levem bregu Mure izvaja Slovenija, dodajajo v SDS.
V primeru smrti slovenske državljanke predlagatelji seje zaključujejo, da slovenska pravosodna veja oblasti, zlasti pa preiskovalni sodnik, ni ravnal v skladu z omenjenimi akti oziroma je opustil dolžna ravnanja, ki mu jih nalaga zakon.
