Ko smučar pade pri 140 kilometrih na uro, ni prav nič nenavadno, da se poškoduje, četudi se večina padcev konča le z lažjimi poškodbami. Športniki se padcev ponavadi ne ustrašijo, še več, včasih se običajnim ljudem celo zdi, da jih nevarne situacije privlačijo.
Eden izmed boljših švicarskih smučarjev je po padcu za pomoč zaprosil priznanega švicarskega psihiatra Johannesa Discha, ki je po terapiji s športnikom prišel do zanimivih ugotovitev. "Njegov ofenzivni nagon in želja po izzivih je postala prevelika. Enostavno ni imel več občutka, kdaj preveč tvega. Zato se je vse pogosteje dogajalo, da je padal.“
Športniki pogosto ženejo svoje telo do skrajnih meja ali celo preko njih, kar je tipična lastnost tistih, ki se ukvarjajo z nekoliko nevarnejšimi ali ekstremnimi športi. Za slednje je značilno, da jim primanjkuje hormona dopamina, ki vpliva na motivacijo, pravi doktor Disch. "Ko človek začuti vpliv dopamina, se počuti močnejšega, zato si zaželi, da bi se čim večkrat tako počutil. Obstaja celo teorija, da so ljudje, ki jim tega hormona primanjkuje, genetsko obsojeni na iskanje nevarnosti,“ je prepričan Disch.
Švicarski psihiater je prepričan, da se da težnjo po tveganju brzdati s pomočjo hipnoze, a je pri tem treba postopati izjemno previdno. "To težnjo je treba omejiti in ne preprečiti. Če jo namreč pretirano omejimo, se lahko zgodi, da športnik ne bo več zmagoval,“ je še zaključil Disch.
